SREČANJE

​FOTO: Škof ​Jamnik ​s Severnokorejci v Singapurju

Objavljeno 14. junij 2018 17.25 | Posodobljeno 14. junij 2018 17.28 | Piše: Vladimir Jerman i
Utečeno letno srečanje predstavnikov različnih ver. Prizadevajo si za odprtje nunciature v Pekingu.
Škof Anton Jamnik in seulski kardinal Andrew Yeom Soo-jung
LJUBLJANA – Fokus svetovnih medijev je usmerjen k srečanju dveh predsednikov, ameriškega Donalda Trumpa in severnokorejskega Kim Džong Una, ki naj bi bilo 12. junija v Singapurju.
»Njuno srečanje je simbolno sicer pomembno, pa niti ne tako bistveno, kot so druga srečanje med Korejama in nasploh na območju Pacifika,« pravi ljubljanski pomožni škof in redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za mednarodno sodelovanje. Že vrsto let z odmevnimi predavanji gostuje na japonskih, kitajskih, korejskih, filipinskih, indijskih, vietnamskih univerzah in velja za odličnega poznavalca dežel Daljnega vzhoda. Jamnik poudarja, da so dogajanja na tem nevralgičnem območju ključna za svetovni mir. Zelo intenzivni stiki, poudari, pa ne potekajo le v politiki, ampak tudi med univerzami, med kulturami: »In še posebno naj poudarim srečanja na ravni religij med predstavniki krščanstva, budizma, šuintoizma, hinduizma in islama, kjer se res veliko odvija in so že tudi sadovi.«

image
Škof Jamnik med romanjem ob razmejitveni žici med Korejama FOTO: Igor Mali

Moč tihe diplomacije

Ob koncu obiska slovenskih škofov ad limina v Vatikanu je Jamnik vprašal državnega tajnika Pietra Parolina: »Vaša eminenca, kako pa kaj Koreja, Kitajska?« Ta je odvrnil: »V Pekingu intenzivno pripravljamo odprtje nunciature, kar pomeni vzpostavitev uradnih odnosov v zelo bližnji prihodnosti, ampak bomo videli, trudimo se po najboljših močeh, je pa seveda ob tem tudi veliko težav ... In odprtih vprašanj, ki ji je treba rešiti. Glede Korej si pa prizadevamo, da bi prišlo najprej do srečanj sorodnikov.«
Sveti sedež je veliko prispeval k nedavnemu srečanju predsednikov obeh Korej in k srečanju ameriškega in severnokerjskega predsednika, je Jamnik trdno prepričan: »Diplomacija Svetega sedeža dela potiho, državni tajnik Parolin mi je najlepše pojasnil: 'Gospod škof Jamnik, veliko delamo na tem. Kaj več pa bomo povedali, ko bodo rezultati.'«

Pacifik je eno ključnih vprašanj miru, po mojem mnenju še bolj občutljivo kot Bližnji vzhod.

Skrita pred očmi javnosti tako ostajajo mnoga prizadevanja za korejsko zbližanje v okviru južnokorejske škofovske konference: »Tudi to, da je seulski nadškof kardinal Andrew Yeom Soo-jung po zimski olimpijadi in pred srečanjem obeh korejskih predsednikov obiskal Pjongjang. Vsaj tako sem interno izvedel. Svoj obisk mi je osebno kardinal zelo diplomatsko potrdil. Čeprav je v Južni Koreji le 12 odstotkov katoličanov, v Severni jih pa uradno sploh ni, se škofovska konferenca zelo trudi. Sveti oče Frančišek se osebno zelo zavzema za dialog med Korejama in za ureditev odnosov s Kitajsko, tudi to vem iz bolj 'internih' virov.«

image
Korejska upodobitev Marije, ki spominja na Marijo s plaščem z naše Ptujske gore. FOTO: Igor Mali

Zakaj je dialog med Korejama pomemben za ves svet, škof Jamnik pravi: »Pacifik je eno ključnih vprašanj miru, po mojem mnenju še bolj občutljivo kot Bližnji vzhod. Ne gre samo za Korejski polotok, ki je ogromno pretrpel zaradi vojne sredi prejšnjega stoletja in dveh milijonov mrtvih. Tu se srečujejo interesi Kitajske, Rusije in ZDA pa tudi drugih držav z območja, tako tudi Japonske, Indije, Indonezije, Vietnama, Malezije, Filipinov, vse si prizadevajo za čim manjšo odvisnost od velikih sil. Konstelacija sveta se je zelo spremenila. Sveti sedež se globoko zaveda, da so tamkajšnje urejene razmere pomembne tudi za mir v Evropi in ne nazadnje v naši Sloveniji.«

Zgodilo se je nemogoče

S kom se je kardinal Yeom – po zelo zanesljivih virih – srečal v Pjongjangu, ki leži 200 kilometrov od Seula, naš sogovornik pove: »Med kratkim obiskom se je verjetno srečal, tako mi je nakazal v pogovoru, ko pa seveda po telefonu ni povedal vseh bistvenih reči, to se bo zgodilo julija v Singapurju, z družbeno pomembnim krogom ljudi. S kristjani se ne sme, ker jih v Severni Koreji uradno ni. Kristjani na severu seveda so, ampak delujejo kot tako imenovana podzemna cerkev, kjer molijo, mašujejo, imajo tudi nekaj duhovnikov. So se pa prisiljeni skrivati. Če se za koga izve, da je kristjan, to zanj praktično pomeni smrt.«
Podobno je bilo na Kitajskem, a nič več: »Zdaj je priznanih pet religij, med njimi krščanstvo. Če se je na Kitajskem zgodilo, kar se je zdelo nemogoče, da je krščanstvo uradno priznana religija in da je tam že približno 150 milijonov katoličanov in da imajo Kitajci – mi je nimamo – katoliško univerzo, sv. Jožefa v Macau, zakaj se ne bi tudi v Severni Koreji? Glejte, jaz v Pekingu mašujem brez težav, na Marijino božjo pot v Šanghaj prihajajo ne le kristjani, ampak tudi drugi verniki. Povsod pa veliko molijo, tudi Korejci – ki so prepričani, da bo razdelitev na dve državi slej ko prej padla. Zanje je Koreja ena, tako verujejo in molijo. Molitev je pomembna moč, mi kot kristjani pa ne smemo pozabiti, da je Bog stvarnik zgodovine, kot rad poudari kardinal Yeom.«
Zanimivo je tudi, da je južnokorejski predsednik Moon Jae-in praktični katoličan. Naše presenečenje škof komentira: »Tega ne povedo pri nas, žal.«

Sveti sedež se globoko zaveda, da so tamkajšnje urejene razmere pomembne tudi za mir v Evropi.

Ljubezen premaga sovraštvo

V okviru povedanega in v kontekstu pomembnih dejavnosti, ki običajno niso v medijskem ospredju, je tudi konferenca pod imenom Ljubezen premaga sovraštvo, mir in enotnost na Korejskem polotoku. Organizirata jo seulski kardinal in katoliška univerza, potekale so že več let zapored. Škof Jamnik se je udeležuje redno. A kako presenečeno je pogledal, ko je na letošnjem povabilu pisalo, da bo – v Singapurju. V juliju, mesec po predsedniškem srečanju Trumpa in Una. »Da, letos se snidemo v Singapurju,« je Jamniku potrdil Yeom. To pa zato, da bo tja lahko prišlo tudi deset profesorjev iz Severne Koreje. Za Seul ne bi dobili dovoljenja svojih oblasti. Njihova imena so še skrivnost.
Na konferenci bodo kot vedno zastopani predstavniki vseh verstev, katoličani so v manjšini: »Kardinal Yeom poudarja, da smo vsa verstva odgovorna, da ustvarjamo prostor miru in dialoga najprej med nami, da ga bomo potem lahko spodbujali v družbi, kulturi pa tudi v politiki.« 
Deli s prijatelji