FOTO: Sinu kar sam naredil avto

ŠMARJE PRI JELŠAH – Karl Artnak iz Senovice blizu Šmarij pri Jelšah je svojevrsten izumitelj, saj ima kar več zamisli, ki bi jih veljalo uresničiti. Žal mu manjka predvsem denarja, prepričan pa je, da so njegove ideje dobre.

Letos mu je Regionalna gospodarska zbornica Celje podelila priznanje GZS za avtomobil Rutus za inovativne tehnične rešitve, ki je hkrati priznanje za prispevek na področju inovativnosti. »Sin Tilen me je prosil, naj mu izdelam avto, s katerimi bi se lahko vozil,« pravi Artnak. »Denarja ni bilo na voljo, zato sem se vprašal, iz česa naj mu ga naredim in tako uresničim otroško željo. Po okolici sem nabral najrazličnejše dele in iz recikliranih materialov sestavil avto. Zanj nisem potreboval načrtov, torej sem se, ko sem nabral dele, lotil sestavljanja. V avtu so deli kar 15 različnih proizvajalcev. Združeni so japonec, kitajec, američan, italijan in še kdo. Zdaj, ko je avto narejen, bi morali veliko razmišljati o tem, iz česa je sploh sestavljen. Seveda je vozen, namenjen pa je otrokom za učenje vožnje. Ob tem ne smemo pozabiti na varnost in učne spretnosti. Hkrati bodo lahko z vožnjo spoznali, kako avtomobil sploh deluje, kakšna je vožnja po terenu, ne le po ravnem, kdaj bodo zavirali in kdaj pospešili. Ko se je sin začel učiti, je spoznal, da je videoigrica čisto nekaj drugega kot resničnost. Danes se otroci vse preveč ukvarjajo s temi igrami in mislijo, da je v resničnem življenju tudi tako. Pa ni!«

Za otroke do 10 let

Karl Artnak je razmišljal korak naprej, ko je sestavljal avto: »Primeren bi bil kot učni pripomoček za šole ali avtošole, opozarjam pa, da bi morali pri pouku več pozornosti nameniti uporabi recikliranih materialov. Mnogi kar težko verjamejo, da sem sam napravil ta avto, in to iz odsluženih, a še uporabnih delov.«

Ko si ogledujemo njegov avtomobil Rutus, nam pokaže seznam tovarn, pri katerih je našel sestavne dele, in je kar dolg: John Deere, Pasquali, Renault, Opel, Yamaha, Rotas, Fiat, Gilera, Kawasaki in Elan, najdemo tudi elemente fitnes naprav, ležalnika Alpos, pisarniških stolov, ognjevarnega fasadnega materiala, pleksi stekla in podobno.

Avtomobil Rutus je nastal kot družinski projekt, izumitelj pa si je zadal več ciljev, med drugim ustvariti delujoč prototip terenskega avtomobila za otroke do 10 let. Pri tem je upošteval visoke varnostne standarde, za izdelavo pa naj bi uporabil izključno splošno dostopne odpadne kose pohištva, avtomobilov, motorjev in štirikolesnikov. S tehničnimi inovacijami je želel izboljšati karakteristike od konkurenčnih trenutno dostopnih modelov na trgu, pri tem pa upoštevati minimalne stroške za izdelavo. Še na nekaj je bil pozoren, saj je estetiko delno povzel po otroških miniaturnih avtomobilčkih.

Nastal je torej Rutus, ki je po načelu izdelave unikaten. »Njegov hibridni značaj je tudi zanimiva tržna niša v poplavi serijsko izdelanih avtomobilov,« poudarja Artnak. »Omeniti še velja, da ponovna uporaba obstoječih kosov pomeni nižji karbonski odtis kot reciklaža. Zato je Rutus tudi bolj zeleno vozilo kot njegovi konkurenti na trgu.«

Priporočajo mu tujino

Ko je pred leti obiskal dan inovatorjev, je želel videti in spoznati, kaj delajo drugi izumitelji, kako se znajdejo in kako zaščitijo svojo ustvarjalnost. Tudi nas zanima, kakšna je njegova vizija, kako torej naprej, da ne bodo njegove zamisli zamrle ali celo povsem propadle.

»Res je, ne vem povsem natančno, kaj naj sploh naredim,« razmišlja Karl. »Hodim po sejmih, kjer je za moje stvaritve sicer veliko zanimanja, to pa je tudi vse. Ljudje mi pravijo, naj grem v tujino, kjer naj bi moje ideje zgrabili z obema rokama. Pogrešam pomoč pri nas, da bi moje zamisli ostale doma in da bi tudi naša država imela kaj od tega. Morda bi mi uspelo v Nemčiji, ampak najprej bi potreboval kar precej denarja, ki pa ga žal nimam. Zdi se mi, da sem se znašel na razpotju, kjer ni označbe za naprej. Ljudje marsikaj delajo, o marsičem razmišljajo, toda kako se znajti v tem vrvežu. Kaj mi pomaga udeležba na sejmih, kjer z avtomobilom za otroke žanjem veliko zanimanja, in kaj mi pomagajo hvalospevi, ko pa z njimi ne morem preživeti družine ter plačevati položnic in hrane v trgovini. Po drugi strani se kar bojim novih idej, ko vnaprej vem, kako težko bi jih bilo uresničiti. Če nimaš denarja za uresničitev teh idej, je vse skupaj brez pomena.«