REŠIL MU JE ŽIVLJENJE

FOTO: Bioenergetika iztrgal smrti

Objavljeno 11. avgust 2019 10.34 | Posodobljeno 11. avgust 2019 10.37 | Piše: Mojca Marot

Gasilci iz Nove Cerkve ponosni na mladega Jureta Kovača. Slatinčan je rešitelja poiskal, da se mu je še enkrat zahvalil.

Vesel je, da je na tečaju za bolničarje osvojil znanje za dajanje pomoči.
NOVA CERKEV – Pred gasilskim domom v Novi Cerkvi smo bili priča ganljivemu prizoru. Tomo Pelko iz Rogaške Slatine se je teden dni po dogodku, ki ga nikoli ne bo pozabil in bi bil zanj lahko usoden, z darilcem zahvalil še ne 20-letnemu prostovoljnemu gasilcu Juretu Kovaču, ki mu je rešil življenje.

image
Tomo se je Juretu zahvalil z darilcem.
Zgodilo se je v petek, 26. julija dopoldne, okoli 10. ure, v priljubljeni restavraciji Zadružnik v Šmarju pri Jelšah, ki slovi po dobri hrani. Z bližnjega gradbišča na cesti proti Sv. Štefanu je prišel s sodelavci na toplo malico Slatinčan Tomo Pelko. Med službeno vožnjo proti Rogaški Slatini se je s svojim tovornim vozilom celjskega podjetja VOC v tej isti restavraciji na malici ustavil tudi 19-letni Jure Kovač, doma iz Nove Cerkve. »Nenadoma sem slišal, da se nekdo duši, pogledal sem naokoli in videl gospoda, ki je močno lovil sapo. Očitno je bilo, da se mu je zaletelo, mene pa je ob tistem hlastanju za zrakom začelo kar dvigovati v zrak. Čeprav so bili ob njem sodelavci, ki so mu že pomagali in ga tolkli po hrbtu, to očitno ni pomagalo. Skozi možgane mi je švignilo tisto, česar smo se učili na tečaju za bolničarje, in kar odneslo me je do gospoda. Zadal sem mu pet močnih udarcev med lopatice in gledal, ali bo kaj priletelo iz njegovega sapnika, zatem pa sem izvedel še heimlichov prijem in ga močno stisnil. To je pomagalo in gospod je zadihal, jaz pa sem začutil neznansko olajšanje. Prinesli so mu vodo in počasi je prišel k sebi,« se spominja Jure, tudi prostovoljni gasilec in vnuk predsednika prostovoljnega gasilskega društva iz Nove Cerkve Slavka
Jezernika
.

19 let šteje fant, ki si želi postati poklicni gasilec.

Meso v sapniku

image
Tomo Pelko kot terapevt z licenco bioenergetika Zdenka Domančiča pomaga številnim ljudem, sam pa si ni mogel pomagati.
Slednji ga je po naključju še isto dopoldne klical po telefonu, Jure pa mu je, še pod vtisom dogodka, omenil, da je imel malo prej eno intervencijo in da je nekemu gospodu rešil življenje. Verjetno bi oba na to kmalu pozabila, če Tomo Pelko ne bi začel vztrajno iskati svojega rešitelja, da bi se mu še enkrat zahvalil. »Priznam, da je vse skupaj prišlo za menoj. Še nekaj časa po dogodku sem ostal v restavraciji in popil veliko vode. Nekateri tega, kar se je zgodilo, niso jemali za nekaj hudega, pač, zaletelo se mu je, kot se je že mnogim. Ampak, verjemite, meni je bilo tako hudo, da tega ne bi privoščil nikomur. Košček mesa je zašel v 'drugo luknjo', povedano preprosto, in sam si verjetno ne bi mogel pomagati. Sodelavec Nejc, vodja gradbišča, ki je bil ob meni, mi je takoj pomagal in me začel tolči po hrbtu. Pa žal ni pomagalo. In sem že razmišljal, da če ne bo druge, se bom z vso močjo od zadaj, torej s hrbtom, zaletel v steber točilnega pulta. Naenkrat je od nekod priletel mlad fant in po njegovem močnem stisku sem lahko spet zadihal,« je dogodek opisal Tomo, po poklicu strojnik, zaposlen pri firmi Kitak gradnje. Svojemu rešitelju se je zahvaljeval že v restavraciji. A pravi, da je bil tako zmeden, da ga niti ni vprašal, kdo in od kod je.

Nenadoma sem slišal, da se nekdo duši, videl sem gospoda, ki je močno lovil sapo.

Rad bi bil poklicni gasilec

image
Slavko Jezernik, predsednik PGD Nova Cerkev, in njegov vnuk Jure Kovač, tudi gasilec.
»Najprej sem mislil, da je zaposlen v zdravstvenem domu. Popoldne pa sem že šel v akcijo in prosil sosedo Valerijo Šturbek, ki je v Zadružniku šefica kuhinje, ali lahko poizve, kdo je bil ta fant,« pove Tomo, ki je potem za teden dni odpotoval na oddih na morje. Medtem pa še naprej poizvedoval za rešiteljem in brskal po internetu. Nakar je le prišel do Slavka Jezernika, Juretovega dedka, predsednika PGD Nova Cerkev, in izvedel, da je njegov rešitelj Jure Kovač. »Petdeset ljudi je bilo okoli mene, ampak bi lahko umrl, če ne bi bilo Jureta, ki mi je pomagal s pravilnim prijemom. In tako vidiš, kako koristna so takšna usposabljanja, zato je prav, da jih podpira tudi država,« pove Tomo, ki ima, zanimivo, licenco bioenergetika Zdenka Domančiča. »Tudi sam sem torej terapevt in sem pomagal že mnogim, ki so me prosili za pomoč. Pa bi lahko umrl zaradi enega tujka v sapniku,« pove. In doda, da bo odslej 26. julij njegov drugi rojstni dan.

Na Jureta so, kakopak, ponosni tudi v domači Novi Cerkvi. Jure je sila skromen fant, je tudi muzikant, saj odlično igra harmoniko. Šola se za kuharja, trenutno pa opravlja počitniško delo v podjetju VOC. Kuhar zagotovo ne bo njegov poklic, saj ga, kot pravi, bolj mika biti za krmilom tovornega vozila kot pa med lonci v kuhinji. Še najraje bi postal poklicni gasilec! To je namreč pri Jezernikovih in Kovačevih tako ali tako družinska tradicija, gasilca sta tudi Juretova oče in mama. 

Deli s prijatelji