KAJ SE SKRIVA V BAZENIH

Fekalije v vodi! To so bakterije, ki so jih našli v slovenskih bazenih

Objavljeno 20. junij 2019 14.12 | Posodobljeno 20. junij 2019 16.07 | Piše: N. Č.

Strokovnjaki so potrditi naše največje strahove: kopanje v bazenih je lahko nevarno za zdravje.

Kakovost slovenskih bazenov je dobra, a niso vsi povsem neoporečni. Najslabše se je odrezala savinjska regija (Fotografija je simbolična). FOTO: Getty Images/istockphotofusaromike
LJUBLJANA – Plavanje in sproščanje v toplicah je koristno, a strokovnjaki opozarjajo na previdnost pri tem. Preverili smo, kakšna je kakovost bazenskih voda v Sloveniji in katere bakterije so z analizo voda našli v bazenih. Z vprašanji smo se obrnili na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).


Kaj razkriva najnovejše poročilo o kakovosti bazenskih voda?

V letu 2018 je bilo zaradi mikrobioloških parametrov neustreznih (presežena dovoljena mejna vrednost) 4 odstotke odvzetih vzorcev, zaradi fizikalnih in kemijskih parametrov pa 10,5 odstotka. V teh primernih je bila voda neprimerna za kopanje in je moral upravitelj bazena nemudoma ukrepati.

Največ nevarnih bakterij so našli v bazenih po savinjski regiji, kjer je kar 20 odstotkov preverjenih vzorcev vsebovalo legionelo.
 
V letu 2018 je bilo odvzetih 5278 vzorcev bazenske kopalne vode. Največ vzorcev je bilo odvzetih v savinjski (1153), pomurski (879) in obalno-kraški (808) regiji. Povprečno število odvzetih vzorcev kopalne vode v letu 2018 je bilo osem (8) vzorcev na bazen.


Katere trdožive bakterije so našli v slovenskih bazenih?

Specifičnih patogenov v bazenih ne iščejo, a so na NIJZ potrdili, da so nekateri bazeni vsebovali bakterije:
* bakterija E. coli (želodčno-črevesna okužba): simptomi so podobni tistim, ko se zastrupimo s hrano: bruhanje, povišana telesna temperatura, driska, trebušni krči;
* bakterija Legionella: simptomi so podobni gripi ali pljučnici: vročina, glavobol, bolečine v mišicah, visoka telesna temperatura;
* bakterija Pseudomonas aeruginosa: trdoživa bakterija, ki povzroča okužbo kože in vnetje zunanjega sluhovoda. Zaradi odpornosti proti večini antibiotikov so velik problem pri zdravljenju okužb.


Koliko je v bazenih urina in fekalij?

Da je kopalna voda fekalno onesnažena, dokazuje bakterija E. coli. Mejna vrednost za parameter je 0 v 100 ml vzorca kopalne vode. Najvišji delež neustreznih vzorcev zaradi E. coli je bil v obalno-kraški (1 %) in podravski (1 %) regiji. V vzorcih iz šestih regij pa ni bila prisotna.
image
Neustrezni vzorci kopalne vode v bazenih zaradi E. coli, Slovenija 2018. FOTO: NIJZ

Legionela, ki povzroči pljučnico in pontiaško mrzlico

Legionella sp. je bakterija, ki je vezana na vodno okolje in višje temperature. Zaradi načina prenosa na ljudi z vdihavanjem kapljic jo določajo v bazenih z vrtinčenjem vode in/ali bazenih, pri katerih se tvori aerosol, če je temperatura kopalne vode večja ali enaka 23 °C. Legionella sp. lahko povzroči pljučnico in pontiaško mrzlico. Mejna vrednost za parameter Legionella sp. je 0 v 100 ml vzorca kopalne vode.

V letu 2018 je bilo v Sloveniji odvzetih 714 vzorcev za laboratorijska preskušanja na parameter Legionella sp., od tega jih je bilo 58 (8 %) neustreznih. Največ jih je bilo v savinjski (20 %) in gorenjski (11 %) regiji. V koroški, zasavski, primorsko-notranjski ter obalno-kraški regiji ni bilo neustreznih vzorcev.

image
Neustrezni vzorci kopalne vode zaradi prisotnosti Legionelle sp., Slovenija 2018. FOTO: NIJZ

Prisotne bakterije za okužbo kože in zunanjega sluhovoda

Bakterija Pseudomonas aeruginosa se rada zadržuje v vlažnem okolju, tvori biofilme in je zelo odporna proti dodanim sredstvom za razkuževanje. Njeno prisotnost povezujejo tudi z vnetji na koži (folikulitis) in vnetji zunanjega sluhovoda. Mejna vrednost za parameter Pseudomonas aeruginosa je 0 v 100 ml vzorca kopalne vode.

Največ vzorcev, ki so vsebovali bakterijo Psudomonas aeroginosa, je bilo v goriški (2 %) regiji. V petih regijah (koroška, zasavska, gorenjska, primorsko-notranjska in jugovzhodna) pa v vzorcih kopalne vode ni bila prisotna.

image
Neustrezni vzorci kopalne vode v bazenih za parameter Pseudomonas aeruginosa, Slovenija 2018. FOTO: NIJZ

Kako vemo, da je bazen čist za uporabo?

Tega ne vemo povsem, a bazenom, kjer je intenziven vonj denimo po kloru ali kjer boste na ploščicah opazili umazanijo, se raje izognite.

Strokovnjaki opozarjajo, da so bazeni prostor, kjer se lahko okužimo z bakterijami, a ob pravilni uporabi bazena je možnost infekcije bistveno zmanjšana. Če upravitelji bazenov pravilno klorirajo bazen in dodajajo svežo polnilno vodo, uporabniki pa se pred kopanjem oprhajo, bo okužb v bazenih minimalno.
Deli s prijatelji