EKOLOGIJA

Ekošolarji spet v boj proti zavrženi hrani

Objavljeno 22. november 2019 12.37 | Posodobljeno 22. november 2019 13.22 | Piše: O. B.

V projektu letos sodeluje 94 izobraževalnih ustanov. Povprečen Slovenec zavrže tretjino hrane, ki je kupi.

Otroci na zabaven način spoznavajo pomen te dobrine.
Te dni se je začela že šesta edicija projekta Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija. Njegov namen je otroke, mladostnike, starše in učitelje ozavestiti o količini zavržene hrane ter jim ponuditi orodja za reševanje problematike v njihovem vrtcu, šoli in doma. V šolskem letu 2019/20 se je v projekt prijavilo 94 izobraževalnih ustanov, in sicer 15 vrtcev, 63 osnovnih šol in šol za otroke s posebnimi potrebami ter 16 srednjih šol.
image
Odstotek zavržene hrane se vsako leto zmanjšuje.

Njegov začetek letos sovpada z evropskim tednom zmanjševanja odpadkov, ki bo tokrat pozornost namenjal preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovi ponovni uporabi, k čemur na področju zavržene hrane stremita tudi program Ekošola in Lidl Slovenija. Povprečen Slovenec namreč zavrže kar tretjino hrane, ki je kupi, od približno 132.000 ton hrane, ki je zavržemo, pa je skoraj 40 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z odgovornejšim ravnanjem zmanjšali.
 

Gospa Kuhla in gospod Polentnik


Lani je v projektu sodelovalo 3500 otrok in 250 mentorjev z več kot sto izobraževalnih ustanov, v povprečju pa so kar za 40 odstotkov zmanjšali količino zavržene hrane. »Opažamo, da se zavedanje o problematiki krepi in da se v številnih slovenskih izobraževalnih ustanovah zavedajo dejstva, da je hrana vrednota, ki jo je treba spoštovati in z njo ravnati odgovorno. Z utrjevanjem aktivnosti in nadaljnjim izobraževanjem tako najmlajših kot tudi starejših se odstotek zavržene hrane vsako leto zmanjšuje. Verjamemo, da bo nova sezona projekta še pripomogla k temu,« poudarjajo v programu Ekošola.
image
Letos v projektu Hrana ni za tjavendan sodeluje 94 izobraževalnih ustanov.

Za sodelujoče izobraževalne ustanove sta snovalca pripravila različne aktivnosti glede na starostno skupino otrok. Najmlajše bosta o pravilnem ravnanju s to dobrino poučila gospa Kuhla in gospod Polentnik, srednješolci pa bodo o problematiki v lokalnem okolju pripravili novinarski videoprispevek ali oglas. Ker pa lahko otroke največ naučimo prav z lastnim zgledom, so vse sodelujoče šole prejele Kuhlin družinski dnevnik zavržene hrane, ki ga otroci izpolnjujejo doma skupaj s starši, tako da v svojem gospodinjstvu zaznajo vzroke zavržene hrane in poiščejo rešitve. Vsaka družina bo pozvana tudi k zapisu družinske zaveze za zmanjševanje zavržene hrane in ustvarjanju družinskega recikliranega recepta.
Hrana je vrednota, ki jo je treba spoštovati in z njo ravnati odgovorno.


Gospodinje in gospodinjci vedo, da je največja mojstrovina, ko iz ostankov hrane od kosila ali večerje ustvarijo popolnoma novo in okusno jed. Tega se bodo v projekta tudi letos lotili otroci v natečaju Reciklirana kuharija, kjer bodo z inovativnimi načini ponovne uporabe živil oblikovali nove recepte. Zmagovalne jedi bodo izdane v priročni kuharski knjižici, ki bo zagotovo postala obvezna oprema vsakega gospodinjstva. 
Povezane vsebine
Deli s prijatelji