PRIHAJAJO SPREMEMBE?
Dvignili bi dejansko upokojitveno starost in zahtevano pokojninsko dobo
To bi storili postopoma. Poleg tega poudarjajo, da bi bilo treba povečati delež delovno aktivne populacije v starostni skupini 55+ in uvesti primerno rešitev dvojnega statusa upokojencev.
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Roman Šipić, Delo
LJUBLJANA – »Na Gospodarski zbornici Slovenije smo prepričani, da je potrebno hitro ukrepanje in aktivno iskanje možnih sistemskih rešitev za doseganje višje upokojitvene starosti in daljše delovne aktivnosti, hitrejšega vključevanja mladih na trg dela ter za oblikovanje ustrezne politike ekonomskih migracij.« To so besede generalne direktorice GZS Sonje Šmuc.
Iz Zbornice opozarjajo, da je Slovenija že zdaj med tistimi državami v Evropi, ki imajo nizko stopnjo delovno aktivnega prebivalstva v starostni skupini od 55 do 64 let. Povprečje v EU je 57,1 odstotka, v Sloveniji pa 42,7 odstotka v letu 2017.
Sedanja zakonodajna ureditev že pozna spodbude za podaljševanje delovne aktivnosti, od uveljavitve delne pokojnine, izplačevanja 20-odstotne starostne ali predčasne pokojnine do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe: »Očitno pa vse to ni dovolj, saj se razlika do povprečnega odstotka delovno aktivnih v tej starostni skupini v EU v zadnjih desetih letih še povečuje. Medtem kot je EU28 v zadnjih 10 letih povečala stopnjo delovne aktivnosti starejših za 11,6 odstotka, smo jo v Sloveniji v istem obdobju samo za 9,9 odstotka.«
Izpostavljajo, da si je treba postaviti ambicioznejše cilje: »Eden od njih bi zagotovo moral biti, da vsaj 40 odstotkov tistih, ki izpolnijo pogoje za polno starostno pokojnino (40 let pokojninske dobe in starost najmanj 60 let), odloži upokojitev za leto, dve ali tri. Treba bo razmisliti o še bolj motivacijskih predlogih tako imenovanega dvojnega statusa upokojencev kakor tudi o postopnem dvigu dejanske upokojitvene starosti in višanju zahtevane pokojninske dobe.« S temi ukrepi, tako GZS, bodo vplivali tudi na rast višine povprečne pokojnine in dostojnejšo višino pokojnin bodočih upokojencev.
Iz Zbornice opozarjajo, da je Slovenija že zdaj med tistimi državami v Evropi, ki imajo nizko stopnjo delovno aktivnega prebivalstva v starostni skupini od 55 do 64 let. Povprečje v EU je 57,1 odstotka, v Sloveniji pa 42,7 odstotka v letu 2017.
Premalo je
Sedanja zakonodajna ureditev že pozna spodbude za podaljševanje delovne aktivnosti, od uveljavitve delne pokojnine, izplačevanja 20-odstotne starostne ali predčasne pokojnine do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe: »Očitno pa vse to ni dovolj, saj se razlika do povprečnega odstotka delovno aktivnih v tej starostni skupini v EU v zadnjih desetih letih še povečuje. Medtem kot je EU28 v zadnjih 10 letih povečala stopnjo delovne aktivnosti starejših za 11,6 odstotka, smo jo v Sloveniji v istem obdobju samo za 9,9 odstotka.«
Ne v pokoj, v službo
Izpostavljajo, da si je treba postaviti ambicioznejše cilje: »Eden od njih bi zagotovo moral biti, da vsaj 40 odstotkov tistih, ki izpolnijo pogoje za polno starostno pokojnino (40 let pokojninske dobe in starost najmanj 60 let), odloži upokojitev za leto, dve ali tri. Treba bo razmisliti o še bolj motivacijskih predlogih tako imenovanega dvojnega statusa upokojencev kakor tudi o postopnem dvigu dejanske upokojitvene starosti in višanju zahtevane pokojninske dobe.« S temi ukrepi, tako GZS, bodo vplivali tudi na rast višine povprečne pokojnine in dostojnejšo višino pokojnin bodočih upokojencev.
