Dijaki so sonce v bolniških sobah

V novomeški bolnišnici so prostovoljci aktivni že več kot petnajst let. Poleg mladih vabijo tudi odrasle, vse primerno izobrazijo.
Fotografija: Prostovoljec Ivan Petrovič v klepetu z bolnico Marijo Potočar FOTOGRAFIJE: Tanja Jakše Gazvoda
Odpri galerijo
Prostovoljec Ivan Petrovič v klepetu z bolnico Marijo Potočar FOTOGRAFIJE: Tanja Jakše Gazvoda

Ko je bolnik v bolnišnici, sicer dobi vso potrebno zdravstveno oskrbo, a pogosto že tako obremenjenemu zdravstvenemu osebju zmanjka časa za pogovor ali klepet z njim. Tu so še kako pomembni prostovoljci, ki si vzamejo čas za bolnika, se z njim pogovorijo, mu pomagajo, morda iz trgovine prinesejo kakšno malenkost, hkrati pa so obliž na njihove stiske. Njihov namen je predvsem, da bi povečali zadovoljstvo in dobro počutje bolnikov v bolnišnici, sploh tistih, ki morajo biti dlje za zidovi zdravstvene ustanove.

Občutki jih bogatijo

»Ko sem bil star sedem let, sem moral biti 14 dni v bolnišnici. Spominjam se prostovoljcev, rdečih noskov, ki so se z nami igrali, se pogovarjali. Res so nam polepšali sicer dolgočasne dneve v bolniški postelji. Takrat sem se odločil, da bom, ko odrastem, tudi jaz prostovoljec,« pove Ivan Petrovič iz Kočevja, dijak 4. letnika srednje zdravstvene šole na novomeškem šolskem centru. Prostovoljcem se je pridružil že v prvem letniku, in čeprav že ve, da bo nadaljeval študij, je odločen, da bo še naprej prostovoljec. Redno prihaja v novomeško bolnišnico, najpogosteje na nevrološki in otroški oddelek. »Rad se pogovarjam s starejšimi. Prepustijo se toku klepeta, tudi zaupajo se mi,« pove mladenič, ki prizna, da bolnikom s tem po eni strani razbije
Ivan Petrovič je bil star sedem let, ko so mu dneve v bolnišnici krajšali prostovoljci. Takrat se je odločil, da bo tudi sam prostovoljec.
Ivan Petrovič je bil star sedem let, ko so mu dneve v bolnišnici krajšali prostovoljci. Takrat se je odločil, da bo tudi sam prostovoljec.
monotonost bolnišničnega vsakdana, po drugi pa bogati sebe: »Zdaj lažje navežem stik z ljudmi, pridobil sem samozavest, hkrati pa sem z različnimi življenjskimi zgodbami, ki so mi jih zaupali pacienti, spoznal marsikaj o življenju. Ampak ni lepšega občutka, ko lahko nekomu polepšaš dan, sploh če veš, da je večino dneva sam. Takšni občutki bogatijo tudi nas, prostovoljce.«
Da so prostovoljci, ki so nadgradnja zdravstvenega sistema in vmesni člen med zaposlenimi in bolniki, še kako pomembna dejavnost v Bolnišnici Novo mesto, prizna tudi strokovni direktor prim. Milivoj Piletič: »Poleg uradne skrbi za naše bolnike, ko skrbimo za strokovno obravnavo bolezni, so tu še druge dejavnosti, ki so za paciente zelo pomembne, in tu je mesto za prostovoljce, ki zaokrožijo celotno oskrbo pacientov.« Prostovoljstvo so tu začeli uvajati pred več kot 15 leti, začeli so z dijaki srednje zdravstvene in kemijske šole ter gimnazije, zdaj so se jim predvsem v negovalni bolnišnici in na nevrološkem oddelku pridružili tudi odrasli prostovoljci.

Vabljeni odrasli

»Zdaj je v prostovoljstvo pri nas vključenih 73 srednješolcev in sedem odraslih, to dejavnost pa želimo še razširiti, zato k sodelovanju vabimo nove prostovoljce odrasle, ki bodo dopolnili predano ekipo dijakov. Še več starejših prostovoljcev želimo vključili v negovalno bolnišnico, hkrati pa vzpostaviti infotočko, na kateri bi prostovoljci usmerjali starejše paciente, ki se ne znajdejo v bolnišnici, ko iščejo ustrezno ambulanto ali težko hodijo, nimajo pa spremstva sorodnikov,« pravi mag. Jožica Rešetič, koordinatorica prostovoljstva v Splošni bolnišnici Novo mesto. Kandidati najprej opravijo enodnevno uvodno usposabljanje v bolnišnici, ki ga izvajajo Slovenska filantropija in mentorice v bolnišnici, uvodnemu izobraževanju sledi približno
Dijaki in dijakinje, ki so v tem šolskem letu prostovoljci. FOTO: Splošna Bolnišnica Novo mesto
Dijaki in dijakinje, ki so v tem šolskem letu prostovoljci. FOTO: Splošna Bolnišnica Novo mesto
dvomesečno uvajanje pod budnim očesom izkušenih mentoric. »Od prostovoljca se pričakuje, da bo aktivno sodeloval vsaj eno leto v predvidoma stalnem terminu enkrat na teden po eno uro, lahko pa se dogovorimo tudi drugače,« dodaja Rešetičeva.
Prostovoljstvo v novomeški bolnišnici je desetletje in pol res vzorno organizirano, je primer dobre prakse in kot takšno ga je Rešetičeva predstavila že po drugih bolnišnicah, celo na Hrvaškem, mentorica prostovoljstva na srednji zdravstveni in kemijski šoli v Novem mestu Gloria Šepec pa je leta 2018 dobila posebno priznanje na področju prostovoljstva v javni upravi, saj je pomemben povezovalni člen med šolo ter bolnišnico, z Rešetičevo sta postali res uigran tim. »Dijaki, ki se odločijo, da postanejo prostovoljci, to počno s srcem in se temu poslanstvu običajno zapišejo vsa štiri leta šolanja. Ni jim težko za bolnike žrtvovati svojega prostega časa, ker pa je veliko vozačev, se dijaki prostovoljci vključujejo tudi v nekatere druge zdravstveno-socialne ustanove, na primer domove za ostarele, ki so bližje njihovemu domu, v Krškem, Trebnjem, Črnomlju, Metliki. Prostovoljstvu se zapiše vsak peti dijak, prostovoljci pa s svojo mladostjo prinašajo smeh in sonce v bolniške sobe, predvsem pa nepozabne in lepe trenutke za bolne in osamljene,« ugotavlja Gloria Šepec, ki skupaj z dijaki prostovoljci poskrbi še za druge aktivnosti v bolnišnici, tako dobrodelne kot aktivnosti ob različnih dnevih, s katerimi ozaveščajo bolnike in obiskovalce bolnišnice. 
Gloria Šepec, mentorica prostovoljstva na srednji zdravstveni šoli, in mag. Jožica Rešetič, koordinatorica prostovoljstva v Splošni bolnišnici Novo mesto, sta res uigran tim.
Gloria Šepec, mentorica prostovoljstva na srednji zdravstveni šoli, in mag. Jožica Rešetič, koordinatorica prostovoljstva v Splošni bolnišnici Novo mesto, sta res uigran tim.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije