Desus plove v težave, ne izključuje velike vrnitve Karla Erjavca
Večkratni minister in dolgoletni predsednik Desusa se je pred meseci poslovil od politike.
Odpri galerijo
Erjavec je dolga leta (so)krojil slovensko politiko. FOTO: Blaž Samec
Karl Erjavec, dolgoletni predsednik stranke upokojencev in večkratni minister, se je januarja letos po kongresu stranke, na katerem ga je presenetljivo in prepričljivo na volitvah za predsedovanje Desusu ugnala Aleksandra Pivec, poslovil od slovenske politike. Nekaj mesecev kasneje se ob (domnevnih) nesoglasjih v stranki zaradi sodelovanja v vladi Janeza Janše že pojavljajo ugibanja, da se utegne vrniti na politični parket.
Preberite tudi:
Razočarani Karl Erjavec: Tolaži se z medvedki
Pivčeva je na ugibanja, da naj bi bil Erjavec pripravljen znova vskočiti v stranko, odgovorila, da se tega ne boji: »Če bi se tega bala, januarja ne bi kandidirala.« Če gre verjeti političnima analitikoma, s katerima smo se pogovarjali, se ji tega niti ni treba bati.
Matevž Tomšič ocenjuje, da »ima predsednica stranke očitno stvari trdno v svojih rokah. Sploh pa uživa podporo poslanske skupine. Tako da možnosti za ne razkol v stranki ne vidim.« Politični sociolog in univerzitetni profesor dvomi, da bi Erjavec lahko ponovno 'prevzel' stranko: »Ostalo pa so zgolj špekulacije.«
Tudi Igor Pribac dvomi, da je kaj na tem, »ker je čas, ki ga je Erjavec prebil stran od politike, potem ko je iz nje poražen izstopil, prekratek, da bi ga vrnitev že zanimala. Vendar je vseeno ne bi povsem izključeval. Mislim, da je pogoj zanjo ta, da bi bil za vrnitev zaprošen in bi se vrnil z lovorovim vencem na glavi. To se tudi v zanj najbolj sanjskem scenariju še ne bo zgodilo. Pogoj za kaj takega bi bil katastrofičen debakel stranke pod vodstvom Aleksandre Pivec.«
Politični filozof dodaja, da Desus sicer plove v težave, »a tako hudo še ni. Da se slutiti neki brodolom, ker se je stranka zapletla v mrežo Janeza Janše v tem smislu, da je kot pogoj za vstop v koalicijo postavila neideološko ali pa nizko ideološko delovanje vlade. Soočena pa je z ideološkim cunamijem, ki ga v imenu vlade zganjajo Janša, njegovi ministri in sekretarji iz SDS, ki delujejo kot nekakšna globoka vlada. Koalicijski partnerji se zjutraj zbudijo in morajo najprej pogledati, ali je Janša ponoči objavil kakšen zažigalni čivk. To jih postavlja v Janševo senco, Janša pa je bolj kot kadar koli prej sončni kralj te vlade, ki pravi: 'Država, to sem jaz.'«
Strankarski posvet, ki ga je organizirala Pivčeva, je bil novo klecanje pred Janšo, meni predavatelj na filozofski fakulteti. »Določili naj bi tolerančni prag ideološkim 'izletom' Janše v imenu vlade. Tega praga sestanek ni določil. Namesto tega je predsednica sporočila, da ne bodo tolerirali njegovih ideoloških izvajanj, kar je bil itak pogoj njihovega vstopa v koalicijo – pogoj, ki ga je Janša s svojim delovanjem poteptal, ko je kot predsednik vlade grobo napadel RTV in kritične novinarje – kar je nevzdržno v parlamentarni demokraciji –, ko je stroko razglasil za kvazistroko, ko je pošiljal dopise v Evropo in sporočal strankarska stališča in ko je Hojs s čivki poskušal usmerjati delovanje policije na protestih. Vse to so bile zaušnice partnerjem, ki so sodelovanje pogojevali z neideološkostjo. Janša se na njihovo mnenje požvižga,« meni Pribac.
Preberite tudi:
Razočarani Karl Erjavec: Tolaži se z medvedki
Pivčeva je na ugibanja, da naj bi bil Erjavec pripravljen znova vskočiti v stranko, odgovorila, da se tega ne boji: »Če bi se tega bala, januarja ne bi kandidirala.« Če gre verjeti političnima analitikoma, s katerima smo se pogovarjali, se ji tega niti ni treba bati.
Matevž Tomšič ocenjuje, da »ima predsednica stranke očitno stvari trdno v svojih rokah. Sploh pa uživa podporo poslanske skupine. Tako da možnosti za ne razkol v stranki ne vidim.« Politični sociolog in univerzitetni profesor dvomi, da bi Erjavec lahko ponovno 'prevzel' stranko: »Ostalo pa so zgolj špekulacije.«
Karl Erjavec je bil minister v šestih slovenskih vladah (trenutna tretja Janševa vlada je 14.). V prvi Janševi vladi je bil minister za obrambo, v vladi Boruta Pahorja minister za okolje in prostor ('odnesle' so ga kante), v drugi Janševi vladi je bil zunanji minister. Ko smo imeli prvo premierko – Alenko Bratušek – in nato vlado Mira Cerarja, je še naprej vodil Mladiko, v času vlade Marjana Šarca pa se je preselil nazaj na obrambno ministrstvo.
Svojo politično pot je začel pri Slovenskih krščanskih demokratih (SKD). Po razpadu SLS+SKD je ostal član SLS, leta 2004 pa se je pridružil LDS, a se je že po nekaj mesecih vključil v Desus in naslednje leto postal predsednik stranke upokojencev, na čelu katere je ostal skoraj 15 let do letošnjega usodnega januarskega kongresa.
Svojo politično pot je začel pri Slovenskih krščanskih demokratih (SKD). Po razpadu SLS+SKD je ostal član SLS, leta 2004 pa se je pridružil LDS, a se je že po nekaj mesecih vključil v Desus in naslednje leto postal predsednik stranke upokojencev, na čelu katere je ostal skoraj 15 let do letošnjega usodnega januarskega kongresa.
Tudi Igor Pribac dvomi, da je kaj na tem, »ker je čas, ki ga je Erjavec prebil stran od politike, potem ko je iz nje poražen izstopil, prekratek, da bi ga vrnitev že zanimala. Vendar je vseeno ne bi povsem izključeval. Mislim, da je pogoj zanjo ta, da bi bil za vrnitev zaprošen in bi se vrnil z lovorovim vencem na glavi. To se tudi v zanj najbolj sanjskem scenariju še ne bo zgodilo. Pogoj za kaj takega bi bil katastrofičen debakel stranke pod vodstvom Aleksandre Pivec.«
Politični kameleon je doživel boleč poraz, ko so upokojenci na kongresu stranke za svojo predsednico izvolili Aleksandro Pivec. FOTO: Jože Suhadolnik, Blaž Samec
Strankarski posvet, ki ga je organizirala Pivčeva, je bil novo klecanje pred Janšo, meni predavatelj na filozofski fakulteti. »Določili naj bi tolerančni prag ideološkim 'izletom' Janše v imenu vlade. Tega praga sestanek ni določil. Namesto tega je predsednica sporočila, da ne bodo tolerirali njegovih ideoloških izvajanj, kar je bil itak pogoj njihovega vstopa v koalicijo – pogoj, ki ga je Janša s svojim delovanjem poteptal, ko je kot predsednik vlade grobo napadel RTV in kritične novinarje – kar je nevzdržno v parlamentarni demokraciji –, ko je stroko razglasil za kvazistroko, ko je pošiljal dopise v Evropo in sporočal strankarska stališča in ko je Hojs s čivki poskušal usmerjati delovanje policije na protestih. Vse to so bile zaušnice partnerjem, ki so sodelovanje pogojevali z neideološkostjo. Janša se na njihovo mnenje požvižga,« meni Pribac.
