Delijo hrano in tople besede

Trgovine so kljub epidemiji koronavirusa sicer polno založene, večji problem pa je stroga omejitev gibanja in zlasti stikov, ki jih praktično ne smemo imeti, niti s sosedi in najbližjimi sorodniki ne. Psihologi pravijo, da človek teden ali štirinajst dni že zdrži malce bolj osamljen, zlasti če imamo pri roki internet in televizijo. Za šolarje in najstnike, ki smo jih do zdaj podili stran in jim skrivali telefone, to ne bo problem, bolj ranljive pa so starejše generacije, ki so mladost in življenje preživele v pogovoru za domačo mizo, na obisku, krajših izletih v trgovino, tudi nedeljska maša je za verne poseben dogodek, ki se nadaljuje s skupnim kosilom in pomenkom ob popoldanski kavi.



Kako torej v času koronavirusa živijo na vaseh, v manjših krajih? Zlatka Štunf s Sladke Gore pri Šmarju pri Jelšah, kjer je krajevna skupnost v sodelovanju z župnijsko Karitas zelo dejavna, nam je povedala, da so morali odpovedati vsa srečanja in prekiniti vse delavnice. »Kljub temu za starejše in osamljene poskrbimo tako, da jih občasno pokličemo in se z njimi pogovarjamo.« Trgovina v vasi je vsak dan odprta.



»Če kdo kaj potrebuje, mu lahko dostavimo, a seveda brez stikov.« Sicer pa Štunfova dodaja: »Zdi se mi, da je na vasi v takih primerih malce lažje. Res smo vezani vsak na svojo hišo, a po drugi strani lahko gremo na sprehod, v naslednjih dneh bomo začeli delati na vrtu, marsikatera gospodinja peče kruh doma. Na vasi v hiši pogosto živijo dve ali tri generacije, tako da tudi starejšim ni dolgčas.«

Mladi pomagajo starejšim

Tajnik škofovske Karitas Peter Tomažič nam je povedal, da imajo po župnijah po Sloveniji mrežo 310 razdelilnih mest, kamor pridejo pomoči potrebni. S hrano in preostalo pomočjo oskrbujejo 44.000 gospodinjstev, od tega je kar 16.000 starejših oziroma najbolj pomoči potrebnih. »V mirnodobnem času imamo 11.000 članov, a v tej situaciji jih moramo držati nazaj, zato jih na terenu trenutno dela le 1500,« pove Tomažič.

Kot so nam povedali pri Rdečem križu Slovenije, kjer imajo v 56 območnih združenjih 13.000 prostovoljcev in 600 enot prve pomoči, so se morali na novo situacijo temeljito pripraviti in prilagoditi. V vsakem združenju je trenutno na terenu od 8 do 30 prostovoljcev, skupaj okoli 1000, ki oskrbujejo 125.000 socialno ogroženih. Kako smo v teh časih solidarni in socialno čuteči, govori tudi podatek, da se je na javni poziv k prostovoljni oskrbi na terenu v prvem valu odzvalo kar 550 ljudi, večina mlajših od 30 let.

Tudi v Žireh, kjer so tako gasilci kot civilna zaščita tradicionalno povezani z občani, stvari tečejo dokaj gladko. »Pred trgovino sem opazila, kako mladi delijo rokavice in skrbijo za razkužilo ter pomagajo starejšim,« nam je povedala Regina Eniko, ki ima na kmetiji svojo malo pekarno. »Za domače, mislim krajane, pečem enako kot pred epidemijo. Pozna se tudi, da so otroci doma in je več lačnih ust.«

Tudi sicer so se nekateri kmetje dokaj hitro organizirali in pripeljejo zelenjavo, meso ali mleko na dom.
A približujejo se tudi prazniki, velika noč. Vodja župnijske Karitas v Prevaljah Terezija Vivod nam je povedala, da za svojih 300 varovancev (109 družin) pripravljajo 120 velikih velikonočnih paketov. »Notri bodo seveda šunka, jajca, sladkor, testenine, riž in druge dobrote. Do naših prosilcev bodo pakete razvozili in dostavili prostovoljci.« Župnijska Karitas Prevalje sicer šteje 31 članov, od tega je aktivnih 18, ki vsak mesec pripravijo hrano in obleko za socialno ogrožene. Na leto razdelijo več kot 13 ton hrane. »Sicer pa nam zdaj v teh časih tudi telefoni zvonijo bolj pogosto. Osamljeni ljudje nas pokličejo in se pogovarjamo z njimi.«