Dediščina prvič v javnosti
Tudi tehniški muzej s svojimi enotami je v teh dneh zaprt, imajo pa bogate digitalne vsebine, prav tako so poskrbeli za učence, ki morajo v času učenja na daljavo opraviti tehniški dan.
Odpri galerijo
Na spletu si lahko ogledate zbirko starih avtomobilov.
Prve zbirke Tehniškega muzeja Slovenije (TMS) v Bistri, ki so obravnavale gozdarstvo in lovstvo, so odprle vrata javnosti leta 1953. Danes so na več kot 6000 m2 razstavnih površin na ogled stalne zbirke s področij kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike. Poleg muzeja v Bistri so dislocirane enote še v Polhovem Gradcu, kjer je urejen Muzej pošte in telekomunikacij, na gradu Bogenšperk, kjer sta obiskovalcem na ogled Slovenska geodetska zbirka in Valvasorjeva grafična zbirka, ter v Soteski in Pivki, kjer so deponirane zbirke predmetov.
»V času, ko pouk poteka na daljavo, smo v Tehniškem muzeju Slovenije pripravili gradivo, ki ga lahko uporabite za lažjo organizacijo in pripravo učnih gradiv za učence,« sporočajo iz TMS. »Ker je Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu do nadaljnjega zaprt za obiskovalce, smo pripravili tri predloge za tehniški dan na daljavo. Prvi je namenjen učencem od 1. do 3. razreda, drugi učencem od 5. do 6. razreda in tretji tistim od 6. do 9. razreda osnovne šole. Tema našega tehniškega dne je še posebno aktualna v današnjem času, saj obravnava prav sporazumevanja na daljavo skozi čas.«
Fond Tehniškega muzeja Slovenije šteje več kot 18.000 predmetov z različnih področij znanosti in tehnike, a jih je od tega le manjši delež na ogled obiskovalcem muzeja na stalnih in občasnih razstavah. »Večino hranimo v muzejskih depojih in javnosti ni dostopna. Del te dediščine s fotografijo in osnovnimi podatki predmeta prvič predstavljamo obiskovalcem spletne strani muzeja. V digitalni obliki je dostopna širšemu krogu občinstva, kar je poleg zbiranja, hranjenja, dokumentiranja temeljno poslanstvo muzejev,« so povedali v TMS.
Tehniški muzej Slovenije je digitalne zbirke zasnoval ob sodelovanju pri projektu fotografiranja in digitalizaciji muzejskega gradiva Athena (2009/10) in jih vsako leto dopolnjuje z novimi objavami predmetov. Pri uporabi vsebin, objavljenih na spletni strani TMS, morajo uporabniki upoštevati določila zakona o avtorski in sorodnih pravicah.
Na posebni spletni strani si s klikom po meniju lahko ogledate podrobne predstavitve posameznih odsekov vsakega oddelka. Na ogled so še nekateri katalogi in druge publikacije, na primer e-kataloga Zgodbe iz poštne torbe in Zgodbe iz šolske torbe. Zanimiv je e-katalog o razstavi Znanje brez meja, dostopni pa sta tudi elektronski verziji knjige Motorji iz Kopra. Še na nekaj velja opozoriti. To je rubrika Naj se sliši delo. Da, prav ste prebrali. Tudi delo ima svoj zvok. Tehniško dediščino je z zvokom mogoče predstaviti na zanimiv in vznemirljiv način. Na spletni strani TMS boste med drugim slišali glasnega kovaškega norca, prisluhnili hrumenju zmagovalcev in še marsikaj.
Na spletni strani Muzeja pošte in telekomunikacij je na ogled virtualna razstava Telegrafistke in telefonistke, ki je bila na ogled leta 2014. Ženske so lahko tudi pri nas že od začetka 18. stoletja po smrti moža ali očeta po njem kot lastnice in gospodarice posestva prevzele vodenje poštnih postaj ter pridobile naziv poštne mojstrice. Tehnološki napredek v 19. stoletju, zlasti izum telegrafa, telefona in pisalnega stroja, pa je odprl vrsto novih poklicev, ki so postali tipični ženski poklici.
Po vnovičnem odprtju bo spet na ogled razstava o zgodovini Jugotona.
»V času, ko pouk poteka na daljavo, smo v Tehniškem muzeju Slovenije pripravili gradivo, ki ga lahko uporabite za lažjo organizacijo in pripravo učnih gradiv za učence,« sporočajo iz TMS. »Ker je Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu do nadaljnjega zaprt za obiskovalce, smo pripravili tri predloge za tehniški dan na daljavo. Prvi je namenjen učencem od 1. do 3. razreda, drugi učencem od 5. do 6. razreda in tretji tistim od 6. do 9. razreda osnovne šole. Tema našega tehniškega dne je še posebno aktualna v današnjem času, saj obravnava prav sporazumevanja na daljavo skozi čas.«
Fond Tehniškega muzeja Slovenije šteje več kot 18.000 predmetov z različnih področij znanosti in tehnike, a jih je od tega le manjši delež na ogled obiskovalcem muzeja na stalnih in občasnih razstavah. »Večino hranimo v muzejskih depojih in javnosti ni dostopna. Del te dediščine s fotografijo in osnovnimi podatki predmeta prvič predstavljamo obiskovalcem spletne strani muzeja. V digitalni obliki je dostopna širšemu krogu občinstva, kar je poleg zbiranja, hranjenja, dokumentiranja temeljno poslanstvo muzejev,« so povedali v TMS.
Fond Tehniškega muzeja Slovenije šteje več kot 18.000 predmetov.
Tehniški muzej Slovenije je digitalne zbirke zasnoval ob sodelovanju pri projektu fotografiranja in digitalizaciji muzejskega gradiva Athena (2009/10) in jih vsako leto dopolnjuje z novimi objavami predmetov. Pri uporabi vsebin, objavljenih na spletni strani TMS, morajo uporabniki upoštevati določila zakona o avtorski in sorodnih pravicah.
Do nadaljnjega je zaprt.
Na posebni spletni strani si s klikom po meniju lahko ogledate podrobne predstavitve posameznih odsekov vsakega oddelka. Na ogled so še nekateri katalogi in druge publikacije, na primer e-kataloga Zgodbe iz poštne torbe in Zgodbe iz šolske torbe. Zanimiv je e-katalog o razstavi Znanje brez meja, dostopni pa sta tudi elektronski verziji knjige Motorji iz Kopra. Še na nekaj velja opozoriti. To je rubrika Naj se sliši delo. Da, prav ste prebrali. Tudi delo ima svoj zvok. Tehniško dediščino je z zvokom mogoče predstaviti na zanimiv in vznemirljiv način. Na spletni strani TMS boste med drugim slišali glasnega kovaškega norca, prisluhnili hrumenju zmagovalcev in še marsikaj.
Tema tehniškega dne obravnava sporazumevanje na daljavo skozi čas.
Na spletni strani Muzeja pošte in telekomunikacij je na ogled virtualna razstava Telegrafistke in telefonistke, ki je bila na ogled leta 2014. Ženske so lahko tudi pri nas že od začetka 18. stoletja po smrti moža ali očeta po njem kot lastnice in gospodarice posestva prevzele vodenje poštnih postaj ter pridobile naziv poštne mojstrice. Tehnološki napredek v 19. stoletju, zlasti izum telegrafa, telefona in pisalnega stroja, pa je odprl vrsto novih poklicev, ki so postali tipični ženski poklici.
