KULTURNA DEDIŠČINA

Čolnikov klopotec že odganja ptiče

Objavljeno 18. avgust 2019 15.56 | Posodobljeno 18. avgust 2019 15.56 | Piše: Oste Bakal

Benediški vinogradniki prizadevno ohranjajo kulturno dediščino. Nekoč se je gospodar pri postavljanju klopotca odločil, ali bo obdržal viničarja ali ne.

Prejemniki zlatih priznanj FOTOgrafije: Oste Bakal
Za številne vinogradnike, tudi na skrajnem severovzhodu države, je pesem klopotcev najbolj zaželena melodija. Klopotec, ki ga običajno postavljajo okrog Marijinega vnebovzetja oziroma velike maše, prebuja vinograd in oznanja prihod jeseni, z njo pa trgatev in čas pristnega veselja. Benediški vinogradniki so pred dnevi tako na posebni prireditvi postavili klopotec kot znak ohranjanja kulturne dediščine. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt postavilo drugič, in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo poslej stal vsako leto.

Podelili zlata priznanja

Na dogodku, kjer ni manjkalo kulinaričnih dobrot in žlahtne kapljice, se je zbrala kopica članic in članov društva ter drugih vinogradnikov, večino dela na štangi pa sta opravila aktualni predsednik Marjan Farasin in vinogradnik Marjan Rojs. Navzoče, med katerimi sta bila predsednik Društva vinogradnikov Cerkvenjak Janez Zorko in sekretar Društva vinogradnikov Lenart Mirko Šeber, je pozdravil domači župan Milan Repič ter podelil priznanja vinogradnikom za dosežke na ocenjevanju vinskega letnika 2018.
image
Taka je značilna benediška vinogradniška hiša.

Kar več kot 70 odstotkov vzorcev je bilo nagrajenih z zlatimi priznanji, kar pomeni, da so dosegla več kot 18 od možnih 20 točk. Prejeli so jih: Janez Kaučič (kerner, chardonnay), Dušan Janžekovič (beli pinot), Marjan Farasin (laški rizling, rumeni muškat), Janez Hribar (laški rizling, rumeni muškat), Benjamin Hari (renski rizling, šipon, traminec), Silvo Prosič (renski rizling, chardonnay, traminec), Društveno vino (rumeni muškat), Franc Perko (rumeni muškat, dvakrat zvrst), Damjan Kaučič (chardonnay, zeleni silvanec), Marjan Kralj (traminec), Janko Roškar (zeleni silvanec), Zlatko Borak (zvrst). Za zabavo na dogodku so skrbeli člani ansambla Vinska trta.
70 odstotkov vzorcev je postalo zlatih.

Ob klopotcu stal ovtar

Predsednik Farasin nam je povedal, da klopotec ni samo tehnična, temveč predvsem slovenska kulturna dediščina, ki jo v zadnjem času množično obujamo in ohranjamo. »Do druge svetovne vojne je bilo postavljanje klopotcev mejnik, ko se je gospodar, lastnik vinograda, odločal, ali bo dal viničarju odpoved ali ga obdržal še za bodoče obdobje. Tako se je veselje povezovalo s strahom viničarjev, ki so obdelovali vinograde. Prav zato je po odpravi viničarskih odnosov postavljanja klopotcev zamrlo,« je dejal Farasin.
image
Za zabavo je poskrbela vinogradniška skupina Vinska trta.

O slovenskem klopotcu sta med drugim pisala Drago Korade in Drago Medved, ki v knjigi Vinski brevir predstavlja dvig klopotca kot kulturni in družabni dogodek, ki naj v slovenski duši in zavesti krepi ljubezen do matere zemlje in naših prednikov. Po stari šegi ali navadi so zraven klopotca postavljali čuvaje vinogradov, ki so jih v Slovenskih goricah imenovali ovtarji. Ti so bili nekakšni zaupniki vinogradnikov, da bodo zvesto čuvali njihove zoreče gorice. Klopotec ni zgolj strašilo za ptice, saj so tudi te del prirode in del življenja vinogradnika. Skozi čas je klopotec postal naša etnološka znamenitost in lep simbol slovenskih vinskih goric, saj nam naznanja jesensko lepoto, ko s klopotanjem poje svojo pesem.
 
Deli s prijatelji