Celjanka Anja ujeta v Avstraliji, sredi Pacifika išče polet za domovino

Čeprav je ujeta v idiličnem delu sveta, kakšnih 22 ur z letalom od domače Slovenije, kjer pa prav tako vlada strah pred novim koronavirusom, jo bolj skrbi za svoje domače v domovini kot zase. Oni morajo vsak dan v službo, pravi.

Pred dobrim letom se je iz domovine odpravila na drugi konec sveta s trebuhom za kruhom, po nove izkušnje in spoznanja. Anja Kovačič danes šteje 33 pomladi in ne ve, kdaj se bo lahko vrnila v svojo rodno domovino. Epidemija koronavirusa jo je ujela sredi Tihega oceana.

»Sredi maja bi se po 16 mesecih vrnila domov. Po poletu iz Avstralije sem imela namen obiskati manjša otočja v Tihem oceanu, ker so sicer te destinacije iz Evrope težje (dražje) dosegljive. Bila sem na Havajih, Fidžiju in zdaj obstala na Salomonovih otokih. Namen sem imela obiskati Papuo Novo Gvinejo, Filipine, Kambodžo in za konec še Bali, kjer naj bi se dobila z bratoma,« nam pove sredi evropske noči, ko je življenje na otokih blizu Avstralije v polnem razmahu.
 

Brise pošljejo v Avstralijo

Ko se je začelo hitro širjenje novic o smrtonosnem virusu, se ni mogla odločiti, kaj storiti. Teden dni si je dala časa za razmislek, a je bilo že prepozno. Rezerviranih ima 15 poletov (pet jih je odpovedanih že zdaj). Nenačrtovan obstanek na enem mestu je tudi finančen zalogaj, a na srečo ji gredo domačini v državi tretjega sveta na roke, saj lahko pri njih biva zastonj: »Tako prihranim ogromno denarja, ki bi ga sicer zapravila za najem sobe ali apartmaja. Največje preglavice mi povzročajo odpovedani poleti in nastanitve, kjer sicer zagotavljajo povračilo denarja, ampak v roku sedem do 30 dni. Tako da ne vem, kdaj ali sploh bom videla ta denar.«


Tam živi približno 60.000 ljudi, v prestolnici Salomonovih otokov Honiari za zdaj še niso potrdili okužbe s koronavirusom. Kot pove pozitivna Štajerka, je testiranje zelo zapleteno, saj morajo brise z letalom poslati v Brisbane v Avstraliji, od koder v roku štirih dni dobijo rezultate. Pretekli teden so imeli tri sume okužbe, tri odvzete brise, vsi so bili negativni.
 

Razočarana nad MZZ

Takoj ko je izvedela za situacijo po prihodu na Salomonove otoke, se je obrnila na ministrstvo za zunanje zadeve, da bi ji pomagali z informacijami, glede na te pa tudi pri odločitvi o odhodu domov: »Potrdili so mi, da vstop iz Avstrije, ob morebitnem poletu na Dunaj, ni omejen in da naj poskusim leteti tudi v Budimpešto. O kakršni koli pomoči, o kateri berem v medijih, ni bilo ne duha ne sluha.«

Odločila se je, da ostane. Dodala je, da je lepo, da pomagajo Slovencem v tujini, a ona tega ne čuti, čeprav je nemudoma storila, kar so naročili, na Prešernovi cesti 25 imajo vse njene podatke. »Od njih bi pričakovala vsaj eno spletno poštno sporočilo z nasveti, kaj storiti, na koga se obrniti, če bi potrebovala pomoč, kaj storiti v primeru, da bi potrebovala zdravstveno oskrbo, enostavne napotke, kaj storiti, če si ujet v tuji državi. Francoz je včeraj recimo dobil neposredno telefonsko številko konkretne osebe z ministrstva, na katero se lahko kadar koli obrne za pomoč in nasvet,« je razočarana Anja, ki je bila v letu dni v Avstraliji tudi zaposlena.«


Za svoje zdravje je ne skrbi, je pa zaskrbljena za zdravje domačih v domovini: »Jaz sem na varnem, imam možnost samoizolacije v hiši ob morju, kjer sem sama, v državi, kjer ni potrjenih okuženih, na 30 stopinjah Celzija, kar ni ugodno za virus, s predalom, polnim mask in razkužil, medtem ko se oni vsak dan večkrat izpostavljajo, ko morajo v službo.« Upa, da vse skupaj čim prej mine in da bo svoje družinske člane lahko kmalu objela. A vse je še v zraku.