NEVARNO

Brezglavo in nevedno: bos in napol gol na Triglav

Objavljeno 19. avgust 2019 21.05 | Posodobljeno 19. avgust 2019 21.05 | Piše: Tina Horvat

Popolnoma brezglavi in nevedni tujci množično rinejo v gore. Gorski reševalci, policija, TNP in PZS opozarjajo, a rešitve še ni na vidiku.

Na Malem Triglavu je bila opažena tudi bosa ženska. FOTO: FB
KRANJSKA GORA – Za nami je vrhunec planinske sezone, to je kot po navadi v tednu, ko verniki praznujejo Marijino vnebovzetje, ljubitelji gora pa se odpravijo v hribe. A zaradi izjemno povečanega obiska tujcev, ki obiskujejo Slovenijo in ki večinoma sploh nimajo gorniških izkušenj, ampak so bolj turisti, se hribi iz mirnih kotičkov neokrnjene narave spreminjajo v nekakšne adrenalinske parke, kjer je na pretek vsega, zaradi česar ljubitelji gora bežijo iz doline, to pa so hrup in smeti, dolge kolone na poteh, čakanje, nezgode, padci, nerganje, popuščajoči živci ...
image
S čevlji za pasom se je po Bambergovi poti vzpenjal na Triglav. FOTO: FB

Bliskovito se povečuje tudi število nesreč oziroma intervencij gorskih reševalcev, v katere so vpleteni tujci, Menda jih na pomoč kličejo tudi tujci, ki jim med turo zmanjka vode in so popolnoma dehidrirani.

V gorah neizkušeni tuji turisti so nevarni samim sebi in vsem drugim. Ker ne znajo hoditi po planinskem terenu, so zelo počasni in delajo zastoje, pri tem zgubljajo ravnotežje in padajo. Večinoma niti ne opazijo, da se za njimi dela kolona, in nikogar ne spustijo mimo. Marsikateremu gorniku pri tem zmanjka potrpljenja in kolono, ki se po polžje premika, začne prehitevati ter pri tem sebe in druge izpostavlja hudi nevarnosti.

Pri bližnjih srečanjih med gorniki in turisti se prvi nad slednjimi večkrat glasno zgražajo, dogajajo se celo besedni dvoboji in prepiri. Za pretepe na srečo še nismo slišali. Večini tujcev so tuje tudi naše navade, saj niti ne pozdravljajo in ne odzdravljajo.
 

Po vseh štirih z Male Mojstrovke


Tako smo minuli teden na poti z Male Mojstrovke, ki običajnemu planincu ne povzroča nobenih težav, doživeli pravi prometni kolaps. Med sestopanjem v koloni z 2332 metrov visokega vrha smo srečevali popolnoma zariple in vidno utrujene turiste z mestnimi nahrbtniki in lahkimi supergicami. Z običajno hojo smo prehiteli večino sestopajočih, med katerimi jih je bilo več deset, ki so sestopali izjemno počasi in boječe, eden celo tresoč se in po vseh štirih.

Nekje na polovici poti, tik pod sedelcem nad meliščem, pa je nastal prav neverjeten zastoj, saj se je na delu poti, kjer je v pomoč jeklenica, dobesedno zataknila skupina okoli 20 planincev neznane tuje narodnosti. Tam, kjer se za visokogorje izurjen planinec spusti v dveh minutah in se morda z eno roko prime za jeklenico, v lepem vremenu in poleti pa niti to ne, so popolnoma zmrznili in se, z obema rokama držeč se za kovinsko žico, milimeter za milimetrom, boječe in s tresočimi se nogami spuščali navzdol.
image
V četrtek je na poti z Male Mojstrovke skupina tujcev zmrznila na malce bolj strmem delu poti. FOTO: Tina Horvat

Za 70 metrov so porabili najmanj pol ure, zato so se nad in pod njimi začeli nabirati ostali planinci. Večina se je strinjala, da tako slabo izurjena skupina v visokogorju nima česa iskati, in naredila obhod ter jih v par minutkah uspešno obšla, eden od planincev je pri tem izgubil ravnotežje in padel, a na srečo brez poškodb.

O podobnem dogajanju opozarjajo z vsega območja Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, najhuje pa je seveda na območju Triglava in na najlažje dostopnih izhodiščih, kot sta Vršič in Mangrtsko sedlo. Tako je bila prav te dni na Grebenski poti na Prisojnik, ki je zelo zahtevna označena pot, opažena tujka v sandalih, na Bambergovi poti, ki je najbolj zahteven pristop na Triglav, saj poteka ob robu Severne stene, pa napol gol in neopremljen moški, ki se je s pohodnimi čevlji za pasom, sicer pa bos in s povitimi nogami, vzpenjal proti Triglavu. Mnogi poročajo tudi o novi modi, da se nekateri kar bosi sprehajajo po visokogorju, vendar naj bi šlo za izurjene, in ne za neopremljene gornike.
 

Nevzdržne razmere


Že več let na nevzdržne razmere v slovenskih gorah opozarjajo gorski reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), policija, Planinska zveza Slovenije (PZS) in Triglavski narodni park (TNP), a žal se vse skupaj samo še stopnjuje, tujci še kar naprej brezglavo rinejo v visokogorje.
image
Martin Šolar: »Ukrepi so nujni, a kakšni, tega še nihče ne ve.« FOTO: Blaž Račič

»Problem je v tem,« razloži podpredsednik PZS, nekdanji direktor TNP, Martin Šolar, »da naša opozorila teh tujcev ne dosežejo. Res je, stanje v gorah je nevzdržno, prave rešitve pa še ni na vidiku. Doline v Julijskih Alpah so preplavile množice turistov in zdaj ti iz dolin rinejo vse višje in višje. Problem je v tem, da so povsem nepripravljeni za visokogorje in zato niti ne poznajo planinskih oznak in ne vedo, da trikotnik pomeni zahtevno planinsko pot, klicaj v njem pa zelo zahtevno. Na PZS se sicer zelo trudimo glede tega, a mislim, da je zdaj zadnji čas, da bi se v vse skupaj vključil tudi turizem. Delamo s turistično-informativnimi centri (TIC) in poskušamo doseči, da bi zaposleni dajali prave informacije o resnih razmerah v visokogorju, vendar je tu treba še zelo veliko narediti. Čez poletje so v TIC-ih zaposleni predvsem študentje in ti seveda niso poznavalci zahtevnih razmer v hribih. Drugače pa vse organizacije, od PZS do GRZS, TNP in policije redno delujemo preventivno, tako imamo čez poletje skupne obhode po najbolj obljudenih točkah v Julijskih Alpah. Vendar je tu težko biti pameten, kaj bi dejansko pomagalo. Ljudem ne moreš kar preprosto prepovedati obiska gora. Ali bi učinkovalo, če bi na greben Triglava postavili nadzornika, ki bi obračal slabo opremljene gornike?
Prometni kolaps na Vršiču
Še večji kaos je vladal na praznični dan na Vršiču, kjer so že zgodaj popoldne začeli nastajati zastoji in je bil prelaz več ur skoraj neprehoden, ker se je vsakih nekaj minut kje zagozdil nov avtobus, avtodom ali narobe parkirano osebno vozilo.


In kako bi ta nadzornik vedel, kdo je turist in kdo gornik? Problem ni samo v opremi, nekateri so odlično opremljeni, pa so neizkušeni. Prepričan sem, da je ozaveščanje boljše kot kaznovanje,« razmišlja Šolar, ki se popolnoma strinja z nami, da je položaj nevzdržen in da smo zelo blizu točke, ko bo treba priznati, da rast turizma v tem primeru ni samo pozitivna, in tudi ukrepati. 
Deli s prijatelji