POSNETKI ZLORAB

Boj proti otroški pornografiji na spletu

Objavljeno 06. oktober 2019 21.29 | Posodobljeno 06. oktober 2019 21.29 | Piše: Staš Ivanc

Spletno oko je lani prejelo 350 prijav strani, ki naj bi prikazovale posnetke spolnih zlorab otrok: 159 primerov so posredovali policiji.

Le malo žrtev zlorabo dejansko razkrije. Slika je simbolična. FOTO: Guliver/Getty Images
Na internetu se najde vse, žal tudi marsikaj nezakonitega. Spletno oko, točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu, že dvanajst let sprejema prijave nezakonitih vsebin na internetu in vsako leto izda poročilo. In kakor ugotavlja Spletno oko, se je lani močno povečalo tako število prijav otroške pornografije kot število primerov, ki so jih posredovali policiji.

Število prijav spet raste

image
Potek prijave VIR: Spletno oko
Leta 2018 so prejeli 350 prijav spletnih strani, ki naj bi prikazovale posnetke spolnih zlorab otrok (kot otrok je po zakonu definirana oseba, mlajša od 18 let). Po pregledu so ocenili, da je bilo med njimi 159 primerov oziroma 45 odstotkov nezakonitih. Večina preostalih primerov je prikazovala spolne aktivnosti odraslih oseb. V primerjavi z letom 2017 se je nekajkrat povečalo tako število prijav kot tudi nezakonitih primerov (2016. in 2017. so našteli le 185 in 97 prijav, prej pa so bile številke prav tako nekajkrat višje).

Pri Spletnem očesu, ki deluje v okviru Centra za varnejši internet Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, novo rast prijav pripisujejo tudi intenzivni kampanji ozaveščanja o problematiki posnetkov spolnih zlorab otrok in o možnostih prijave. Sporne primere so posredovali v pregled in obravnavo policiji ter prijavnim točkam držav, kjer so se vsebine nahajale; najpogosteje so bile v ZDA in na Nizozemskem.

Spletno oko
Prijavna točka Spletno oko deluje v okviru Centra za varnejši internet, ki ga koordinira Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, v sodelovanju s partnerji Arnes, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in Zavodom MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), financirata pa ga Agencija INEA pri Evropski komisiji in direktorat za informacijsko družbo pri ministrstvu za javno upravo. Kot člani sveta centra za varnejši internet pri projektu sodelujejo tudi vrhovno državno tožilstvo in policija ter predstavniki medijev in drugih organizacij, ki aktivno delujejo na področju varovanja pravic otrok.

Med prijavami, ki so jih posredovali organom pregona, je največji delež prikazoval otroke, stare od 11 do 15 let, zaznali pa so tudi rast deleža posnetkov, na katerih so žrtve najmlajši otroci, stari do šest. Teh je bilo 14 odstotkov (leta 2017 jih je bilo le osem odstotkov). Skrb vzbujajoč je tudi večji delež posnetkov, ki prikazujejo hujše oblike spolnih zlorab. Takšnih je bilo kar 55 odstotkov (lani 46). Na posnetkih so bile žrtve v veliki večini primerov deklice, stare od 11 do 15 let.

Pomen preventive

image
VIR: Spletno oko
Na fakulteti za družbene vede je prejšnji teden potekal deveti posvet na temo zlorab otrok na internetu, ki so ga organizirali Spletno oko, uprava kriminalistične policije GPU ter združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS, udeležilo pa se ga je več kot 250 ljudi iz vrst policije, tožilstev, sodišč, socialnih služb, nevladnih organizacij, šolstva in industrije.

Kakor je poudaril direktor uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav, so otroci med uporabniki interneta najbolj ranljiva skupina, saj so še neizkušeni in zaupljivi. Lani so policisti obravnavali 136 prijav kaznivih dejanj spolnih zlorab in spolnega izkoriščanja otrok, v katere je bilo vloženega veliko truda preiskovalcev. Kot eno od rešitev pri reševanju problematike vidi v množični preventivi.

S tem se je strinjal notranji minister Boštjan Poklukar, ki je opozoril, da je treba otroke nujno poučiti o nevarnostih, ki prežijo nanje na internetu.

INHOPE
Prijavna točka Spletno oko je članica mednarodne organizacije INHOPE, ki je bila v okviru programa evropske komisije za varnejši internet ustanovljena leta 1999 in združuje 43 prijavnih točk iz 37 držav. Z namenom doseči učinkovit odziv na nezakonite spletne vsebine povezuje prijavne točke, kot je Spletno oko, in jih s strokovnim znanjem podpira pri obravnavi prijav nezakonitih vsebin.

Izpostavil je potrebo po usklajevanju zakonodaje z novostmi digitalnega sveta ter poudaril pomen sodelovanja različnih institucij pri opozarjanju in posredovanju, nudenju pomoči žrtvam in preprečevanju nadaljnjih zlorab.

Le desetina zlorab se razkrije

image
VIR: Spletno oko
Direktorica Poliklinike za zaščito otrok in mladine v Zagrebu Gordana Buljan Flander je povedala, da je vsak peti otrok žrtev spolne zlorabe in da le eden od desetih zlorabo razkrije. Razlogov, zakaj otrok tega ne stori, je več: od strahu, da mu nihče ne bo verjel, prek strahu, da ga bodo obsojali za to, kar se mu je zgodilo, do sramu, krivde ali strahu, da bo s priznanjem razdrl družino. Predstavila je različne oblike zlorab otrok, kjer posebno mesto zavzema spolna zloraba prek sodobnih tehnologij. A ne glede na obliko zlorabe je po njenih besedah bistvenega pomena hiter in ustrezen odziv, ko se otrok odloči, da bo razkril zlorabo.

Vodja raziskav pri britanskem socialnem inštitutu NatCen in raziskovalec na univerzi Middlesex Jeffrey DeMarco je govoril o vsesplošni povezanosti človeškega vedenja s tehnologijo. Razumevanje »digitalnih življenj« državljanov je pomembno za vse ustanove, vključno s pravosodjem. Poznavanje in razumevanje interakcije med vedenjem in tehnologijo sta ključnega pomena za boljše odzivanje na spletne oblike kriminala, zagotavljanje ustreznih odzivov pri žrtvah ter prepoznavanju in prijetju storilcev kaznivih dejanj.

350 prijav je lani prejela prijavna točka Spletno oko.

Širša razprava

Kakor je dejal Dragan Petrovec z inštituta za kriminologijo na ljubljanski pravni fakulteti, so spolne zlorabe dejanja, ki brez izjeme mobilizirajo močna čustva. Ta včasih pripomorejo k prenagljenim ocenam pa tudi k prenagljenim odločitvam, zato je treba biti pri obravnavi skrajno previden, saj se javno mnenje izoblikuje v hipu in je pogosto nepovratno: osumljenec je v očeh javnosti grešnik, četudi poznejši postopek pokaže drugače. Tudi položaj žrtve je kočljiv, ker nam zanjo pogosto ni mar in je zavzemanje zanjo le krinka za doseganje drugačnih ciljev.

Le malo žrtev zlorabo dejansko razkrije.

Marko Puschner iz točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si je spregovoril o izzivih, s katerimi se srečujejo starši, ko se njihov otrok zaplete v spletni incident, pri čemer je pomembno, da starši ukrepajo premišljeno in hitro. Čeprav se storjene škode ne da izničiti, pa lahko z nekaj pravimi ukrepi in potezami na internetu omejijo nastalo škodo in preprečijo, da bi se incident ponovil.
Deli s prijatelji