NE SME DOLGO ČAKATI
Bo 11-letni Albert zmogel privarčevati za operacijo?
Na poti do zdravja Kisovčanu pomagali tudi bralci Slovenskih novic. Starši upajo, da jim bo uspelo zbrati 20 tisočakov, manjka le še malo.
Odpri galerijo
Pogum za preiskave in operacijo zbira tudi s kužkom Reksom. FOTO: ROMAN TURNŠEK
KISOVEC – Enajstletni Albert Jelovčan si želi, da bi bil tako hiter kot fantje, s katerimi skupaj guli šolske klopi. A njegova želja za zdaj ne more biti uslišana. Deček namreč zaradi zdravstvenega stanja v šoli ne obiskuje telovadbe.
O Albertu, takrat še 10-letniku iz Kisovca pri Zagorju ob Savi, smo v Novicah poročali sredi februarja. V članku smo opisali njegovo spopadanje z več boleznimi hkrati in opozorili, da ozdravitve brez finančne pomoči ne bo. Deček je brez prsne mišice, seseda se mu hrbtenica, tare ga ukrivljenost prstov, v možganih, v pinealni žlezi, pa ima ciste. To zadnje je najhujša tegoba. Do odkritja prve ciste je še bil na ravni, značilni za njegove vrstnike, po tistem pa so se začele težave. Ni se mogel učiti, zato je opazno zaostajal za drugimi.
Zaradi utrujenosti, glavobolov in vrtoglavic ima precejšnje nevšečnosti. Postal je tudi nasilen. Doma, denimo, je razbijal stvari, čeprav je bil fizično upočasnjen. »Težko se zbere, slabo uboga. Tudi ga ne moreš pustiti, ker ni samostojen, moraš biti zraven,« je med drugim povedal oče Aleksander. Čeprav je Albert do odkritja bolezni dokaj običajno živel tudi brez prsne mišice, je prav ta pomanjkljivost povzročila nadaljnje težave, začela se mu je sesedati hrbtenica. Zato potrebuje tudi tovrstno operacijo, a bo mogoča šele potem, ko mu bodo odstranili ciste.
Za operacijo cist potrebuje 19.500 evrov. »Zaradi čakalnih vrst in le ene vrste takšne operacije, ki jo izvajajo v Sloveniji in ki je rizična, smo se odločili za poseg v Avstriji. Tam uporabljajo drug pristop, ki je po informacijah, ki smo jih pridobili, varnejši. To pa je samoplačniško in brez pomoči drugih za nas in Alberta neuresničljivo. Sem brez redne zaposlitve, mož je na srečo po dolgem času vendarle našel službo in malce bolje nam gre trenutno. Pomagata tudi obe babici, prej smo občasno šli na Rdeči križ in Karitas,« pravi mama Sergeja, ki je pred kratkim povila dvojčici, tako da je zdaj Jelovčanovih devet.
Če se bo predolgo čakalo, se lahko pojavijo še dodatne težave in poslabšanje. Zato ob zbiranju denarja vzporedno potekajo tudi druge dejavnosti. »Alberta čaka Valdoltra, kjer mu bodo slikali hrbtenico. Poleg vsega, kar ga pesti, se mu ne zarašča eno vretence in nima enega rebra. Tudi mehur ne zadržuje vode in bo potrebna operacija. Januarja bo moral na magnetno resonanco glave, da bo lahko šel na operacijo,« nadaljuje Sergeja. Ali jim bo do takrat uspelo zbrati 20 tisočakov, ne vesta ne mama ne oče. V letu in pol so zbrali 14 tisočakov s pomočjo nekaj podjetij in posameznikov in dveh koncertov. »Tudi na vrata je prišlo nekaj ljudi in nam prineslo pomoč, še zdaj ne morem verjeti. Lep del so prispevali tudi bralci Slovenskih novic, zbrali so 1800 evrov. Vsem se najiskreneje zahvaljujemo,« so hvaležni starši.
Denar nalagajo na bančni račun na Albertovo ime. Da bi zagotovili potrebni znesek, bo oče vzel tudi kredit, kolikor mu ga bo že uspelo dobiti.
»Del denarja, polovico, bo primaknila tudi država oziroma zavarovalnica, vendar šele po operaciji,« pojasni Sergeja. Ob zbiranju denarja in zdravstvenem stanju je težava tudi dečkovo vedenje. Zaradi bolezni se je kljub prizadevanju staršev le slabšalo. »Še vedno je napadalen, celo še bolj, kot je bil prej. Tudi v šoli je koncentracija še vedno slaba, tudi s prsti so težave zaradi ukrivljenosti,« potarna mama.
Ker je to še dodaten stres v številni družini, v kateri so zaradi bolezni že izgubili sina in bratca, si vsi želijo, da bi se stvari vendarle uredile. »Nekako gremo iz dneva v dan, saj drugega ne kaže,« doda oče. Najtežje breme pa seveda prenaša predvsem Albert. »Malo me je strah teh pregledov in operacij, vendar vem, da moram iti, če želim ozdraveti,« pravi sam. Zaradi mladosti vsaj sem ter tja na srečo pozabi na tegobe, ki ga tarejo, a se jih vendarle še kako zaveda. Malce se poskusimo pošaliti z njim, češ da ima veliko več denarja kot vrstniki, in ga vprašamo, ali bi ga kaj dal tudi nam. »Ne,« odkrito in odločno odvrne, potem ko se razveseli čeka Slovenskih novic, »ta denar je na računu in čaka, da ga bo dovolj za ciste.«
Fantič se je z mamo Sergejo razveselil tudi pomoči bralcev Slovenskih novic. FOTO: ROMAN TURNŠEK
O Albertu, takrat še 10-letniku iz Kisovca pri Zagorju ob Savi, smo v Novicah poročali sredi februarja. V članku smo opisali njegovo spopadanje z več boleznimi hkrati in opozorili, da ozdravitve brez finančne pomoči ne bo. Deček je brez prsne mišice, seseda se mu hrbtenica, tare ga ukrivljenost prstov, v možganih, v pinealni žlezi, pa ima ciste. To zadnje je najhujša tegoba. Do odkritja prve ciste je še bil na ravni, značilni za njegove vrstnike, po tistem pa so se začele težave. Ni se mogel učiti, zato je opazno zaostajal za drugimi.
»Poleg vsega, kar ga pesti, se mu ne zarašča eno vretence in nima enega rebra.
Zaradi utrujenosti, glavobolov in vrtoglavic ima precejšnje nevšečnosti. Postal je tudi nasilen. Doma, denimo, je razbijal stvari, čeprav je bil fizično upočasnjen. »Težko se zbere, slabo uboga. Tudi ga ne moreš pustiti, ker ni samostojen, moraš biti zraven,« je med drugim povedal oče Aleksander. Čeprav je Albert do odkritja bolezni dokaj običajno živel tudi brez prsne mišice, je prav ta pomanjkljivost povzročila nadaljnje težave, začela se mu je sesedati hrbtenica. Zato potrebuje tudi tovrstno operacijo, a bo mogoča šele potem, ko mu bodo odstranili ciste.
Zaradi šibkega zdravja ima težave tudi v šoli. FOTO: OSEBNI ARHIV
Za operacijo cist potrebuje 19.500 evrov. »Zaradi čakalnih vrst in le ene vrste takšne operacije, ki jo izvajajo v Sloveniji in ki je rizična, smo se odločili za poseg v Avstriji. Tam uporabljajo drug pristop, ki je po informacijah, ki smo jih pridobili, varnejši. To pa je samoplačniško in brez pomoči drugih za nas in Alberta neuresničljivo. Sem brez redne zaposlitve, mož je na srečo po dolgem času vendarle našel službo in malce bolje nam gre trenutno. Pomagata tudi obe babici, prej smo občasno šli na Rdeči križ in Karitas,« pravi mama Sergeja, ki je pred kratkim povila dvojčici, tako da je zdaj Jelovčanovih devet.
19.500 evrov potrebuje Albert za operacijo.
Če se bo predolgo čakalo, se lahko pojavijo še dodatne težave in poslabšanje. Zato ob zbiranju denarja vzporedno potekajo tudi druge dejavnosti. »Alberta čaka Valdoltra, kjer mu bodo slikali hrbtenico. Poleg vsega, kar ga pesti, se mu ne zarašča eno vretence in nima enega rebra. Tudi mehur ne zadržuje vode in bo potrebna operacija. Januarja bo moral na magnetno resonanco glave, da bo lahko šel na operacijo,« nadaljuje Sergeja. Ali jim bo do takrat uspelo zbrati 20 tisočakov, ne vesta ne mama ne oče. V letu in pol so zbrali 14 tisočakov s pomočjo nekaj podjetij in posameznikov in dveh koncertov. »Tudi na vrata je prišlo nekaj ljudi in nam prineslo pomoč, še zdaj ne morem verjeti. Lep del so prispevali tudi bralci Slovenskih novic, zbrali so 1800 evrov. Vsem se najiskreneje zahvaljujemo,« so hvaležni starši.
Pogum za preiskave in operacijo zbira tudi s kužkom Reksom. FOTO: ROMAN TURNŠEK
Denar nalagajo na bančni račun na Albertovo ime. Da bi zagotovili potrebni znesek, bo oče vzel tudi kredit, kolikor mu ga bo že uspelo dobiti.
»Del denarja, polovico, bo primaknila tudi država oziroma zavarovalnica, vendar šele po operaciji,« pojasni Sergeja. Ob zbiranju denarja in zdravstvenem stanju je težava tudi dečkovo vedenje. Zaradi bolezni se je kljub prizadevanju staršev le slabšalo. »Še vedno je napadalen, celo še bolj, kot je bil prej. Tudi v šoli je koncentracija še vedno slaba, tudi s prsti so težave zaradi ukrivljenosti,« potarna mama.
Ker je to še dodaten stres v številni družini, v kateri so zaradi bolezni že izgubili sina in bratca, si vsi želijo, da bi se stvari vendarle uredile. »Nekako gremo iz dneva v dan, saj drugega ne kaže,« doda oče. Najtežje breme pa seveda prenaša predvsem Albert. »Malo me je strah teh pregledov in operacij, vendar vem, da moram iti, če želim ozdraveti,« pravi sam. Zaradi mladosti vsaj sem ter tja na srečo pozabi na tegobe, ki ga tarejo, a se jih vendarle še kako zaveda. Malce se poskusimo pošaliti z njim, češ da ima veliko več denarja kot vrstniki, in ga vprašamo, ali bi ga kaj dal tudi nam. »Ne,« odkrito in odločno odvrne, potem ko se razveseli čeka Slovenskih novic, »ta denar je na računu in čaka, da ga bo dovolj za ciste.«
