EPIDEMIJA NE POPUŠČA
Beovićeva: Če bi ukrepe sprostili, bi okužbe narasle
»Nobenega manevrskega prostora nimamo, da bi ukrepe sproščali. Če ne bomo obrnili krivulje navzdol, bomo tedne živeli z ukrepi in s takim številom bolnikov v bolnišnicah, kot jih imamo, ki komaj omogočajo dostojno obravnavo.«
Odpri galerijo
Bojana Beović. FOTO: Jure Eržen, Delo
Vodja svetovalne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je za STA povedala, da bo skupina vladi ta teden predlagala podaljšanje veljavnih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, o morebitnih spremembah bi se lahko pogovarjali šele takrat, ko bodo nazadnje sprejeti ukrepi pokazali učinek, to je proti koncu tega tedna.
Beovićeva je povedala, da novi koronavirus še vedno v veliki meri kroži med prebivalstvom, kljub temu da nekateri ukrepi (zaprti vrtci, šolanje na daljavo itd.) trajajo že mesec dni. »A nekaj je predpisati ukrep, drugo pa je njegovo upoštevanje.«
V nekaterih državah so po nekaj tednih trajanja ukrepov (denimo v Avstriji) zaznali umirjanje epidemiološke situacije, pri nas tega ni zaznati, kar Beovićeva pripisuje drugačnemu dojemanju teh ukrepov v naši družbi. K takšnemu dojemanju pa da pripomore tudi nepodpora oz. polemiziranje o ukrepih v osrednjih medijih, je bila kritična.
»Zelo verjetno v Sloveniji nismo vzpostavili splošne zavesti, da je treba okužbo obvladati. To ni naša skupna naloga, vsaj tega ni občutiti, vsaj prek objav v medijih, kjer je približno uravnoteženo, da se moramo vsi ukvarjati z epidemijo in problemi vsakega posameznika, ki jih ima zaradi epidemije, ampak jih ima zato, da bi obvladali virus,« je povedala Beovićeva za medije. »Ljudje se pritožujejo, da so izgubili službe, ampak ne vedo, da je to neposredno povezano z zasebnimi druženji, ki jih še vedno imajo.« Po njenih besedah ni smiselno spreminjati ukrepov, dokler ne pokažejo učinka, ki ga pričakujejo proti koncu tedna. Zato bo svetovalna skupina ta teden vladi predlagala podaljšanje veljavnosti teh ukrepov.
»Če ukrepe sprostimo, bomo imeli v trenutku izjemen porast okužb. Nobenega manevrskega prostora nimamo, da bi ukrepe sproščali. Če ne bomo obrnili krivulje navzdol, bomo tedne živeli z ukrepi in s takim številom bolnikov v bolnišnicah, kot jih imamo, ki komaj omogočajo dostojno obravnavo,« pravi Beovićeva. Zato je po njenem mnenju potreben družben dogovor: ali bomo poskrbeli zase, za svoje zdravje in ustrezno zdravstveno obravnavo in se bomo držali ukrepov ali pa se jih ne bomo, »ampak potem ne more biti na strani zdravnikov, da se bodo odločali na vratih bolnišnic, ali bodo nekoga zdravili ali ne. Če se bomo tako dogovorili, potem naj ljudje, če zbolijo, ne hodijo v bolnišnice.«
Preberite tudi:
Kacin: Napadov je vse več, težko je bilo gledati maltretiranje
Po šokantnih številkah novi ukrepi? Kacin odgovarja (VIDEO)
Umrle vozijo na Žale iz drugih delov države: preberite, kako potekajo pogrebi
Noro, številni umirajo, v majhnem prostoru pa žuralo 13 ljudi
Virus se več kot očitno po besedah Beovićeve širi v delovnih okoljih, saj se v vrtcih, šolah, lokalih itd. ne more, zato po njenih besedah tudi ne bodo mogli predlagati sproščanja ukrepov, ki bi olajšali delovanje gospodarstva. Da bi zaustavili širjenje v podjetjih, pa morajo podjetja sama poskrbeti tako, da preprečijo stike oz. prenose med zaposlenimi. Ponekod, denimo v delu Avstralije so za nekaj dni zaprli del gospodarstva. Ta možnost obstaja tudi za Slovenijo, »ampak potem ni pametno, da bo naslednjo uro v medijih, češ kako je prizadeto gospodarstvo in kako so prizadeti ljudje«.
Beovićeva je komentirala tudi napoved premierja Janeza Janše o množičnem prostovoljnem testiranju prebivalstva. Po njenih besedah se svetovalna skupina nagiba k tarčnemu množičnemu testiranju: da bi testirali skupine, ki so posebej ogrožene zaradi morebitne okužbe. Ob tem se je tedensko testiranje zdravstvenih delavcev že začelo, testirali bodo tudi v domovih za starejše. Na vprašanje, kako naj bi to potekalo in v kakšnem obsegu, pa je dejala, da Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) predlaga, da se v domovih izvaja ponavljajoče testiranje od dva- do trikrat na teden. S tem bi lahko verjetno preprečili veliko okužb, čeprav pravi, da dobrih raziskav na to temo še ni.
Množično testiranje bi potekalo s hitrimi oz. antigenskimi testi. Odločitev, ali bi pozitiven test potrjevali še s PCR-testom, za kar so se odločili v nekaterih zdravstvenih ustanovah, pa je po besedah Beovićeve odvisna tudi od tega, v kolikšni meri je virus razširjen v populaciji. Če je veliko okužb, potem je verjetnost, da je hitri test lažno pozitiven, majhna. Če je v populaciji malo okužb, pa je verjetnost lažnega pozitivnega rezultata večja, zato je dvojno potrjevanje s PCR-testom v tem primeru bolj smiselno. Se pa strinja s pomisleki, da lahko množično testiranje prebivalstva naredi tudi škodo s tem, ko lahko pri tistih, katerih test je v tistem trenutku negativen, da občutek lažne varnosti.
Nekatera podjetja so že začela testiranja svojih zaposlenih. Beovićeva pravi, da ne bodo predlagali vladi, da bi morala vsa podjetja izvajati takšna testiranja. Tista, ki to želijo, pa se lahko odločijo, a mora testiranje potekati na reguliran način, torej morajo sodelovati z zdravstvenim izvajalcem in ne morejo kar sami odvzemati brisov, prav tako mora biti izvid ustrezno interpretiran in izvedeni ukrepi, to je izolacija pozitivnih.
Beovićeva je povedala, da novi koronavirus še vedno v veliki meri kroži med prebivalstvom, kljub temu da nekateri ukrepi (zaprti vrtci, šolanje na daljavo itd.) trajajo že mesec dni. »A nekaj je predpisati ukrep, drugo pa je njegovo upoštevanje.«
Zakaj v Avstriji deluje v Sloveniji pa ne?
V nekaterih državah so po nekaj tednih trajanja ukrepov (denimo v Avstriji) zaznali umirjanje epidemiološke situacije, pri nas tega ni zaznati, kar Beovićeva pripisuje drugačnemu dojemanju teh ukrepov v naši družbi. K takšnemu dojemanju pa da pripomore tudi nepodpora oz. polemiziranje o ukrepih v osrednjih medijih, je bila kritična.
»Zelo verjetno v Sloveniji nismo vzpostavili splošne zavesti, da je treba okužbo obvladati. To ni naša skupna naloga, vsaj tega ni občutiti, vsaj prek objav v medijih, kjer je približno uravnoteženo, da se moramo vsi ukvarjati z epidemijo in problemi vsakega posameznika, ki jih ima zaradi epidemije, ampak jih ima zato, da bi obvladali virus,« je povedala Beovićeva za medije. »Ljudje se pritožujejo, da so izgubili službe, ampak ne vedo, da je to neposredno povezano z zasebnimi druženji, ki jih še vedno imajo.« Po njenih besedah ni smiselno spreminjati ukrepov, dokler ne pokažejo učinka, ki ga pričakujejo proti koncu tedna. Zato bo svetovalna skupina ta teden vladi predlagala podaljšanje veljavnosti teh ukrepov.
»Če ukrepe sprostimo, bomo imeli v trenutku izjemen porast okužb. Nobenega manevrskega prostora nimamo, da bi ukrepe sproščali. Če ne bomo obrnili krivulje navzdol, bomo tedne živeli z ukrepi in s takim številom bolnikov v bolnišnicah, kot jih imamo, ki komaj omogočajo dostojno obravnavo,« pravi Beovićeva. Zato je po njenem mnenju potreben družben dogovor: ali bomo poskrbeli zase, za svoje zdravje in ustrezno zdravstveno obravnavo in se bomo držali ukrepov ali pa se jih ne bomo, »ampak potem ne more biti na strani zdravnikov, da se bodo odločali na vratih bolnišnic, ali bodo nekoga zdravili ali ne. Če se bomo tako dogovorili, potem naj ljudje, če zbolijo, ne hodijo v bolnišnice.«
Preberite tudi:
Kacin: Napadov je vse več, težko je bilo gledati maltretiranje
Po šokantnih številkah novi ukrepi? Kacin odgovarja (VIDEO)
Umrle vozijo na Žale iz drugih delov države: preberite, kako potekajo pogrebi
Noro, številni umirajo, v majhnem prostoru pa žuralo 13 ljudi
Vedo, kje se širi virus
Virus se več kot očitno po besedah Beovićeve širi v delovnih okoljih, saj se v vrtcih, šolah, lokalih itd. ne more, zato po njenih besedah tudi ne bodo mogli predlagati sproščanja ukrepov, ki bi olajšali delovanje gospodarstva. Da bi zaustavili širjenje v podjetjih, pa morajo podjetja sama poskrbeti tako, da preprečijo stike oz. prenose med zaposlenimi. Ponekod, denimo v delu Avstralije so za nekaj dni zaprli del gospodarstva. Ta možnost obstaja tudi za Slovenijo, »ampak potem ni pametno, da bo naslednjo uro v medijih, češ kako je prizadeto gospodarstvo in kako so prizadeti ljudje«.
O množičnih testih
Beovićeva je komentirala tudi napoved premierja Janeza Janše o množičnem prostovoljnem testiranju prebivalstva. Po njenih besedah se svetovalna skupina nagiba k tarčnemu množičnemu testiranju: da bi testirali skupine, ki so posebej ogrožene zaradi morebitne okužbe. Ob tem se je tedensko testiranje zdravstvenih delavcev že začelo, testirali bodo tudi v domovih za starejše. Na vprašanje, kako naj bi to potekalo in v kakšnem obsegu, pa je dejala, da Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) predlaga, da se v domovih izvaja ponavljajoče testiranje od dva- do trikrat na teden. S tem bi lahko verjetno preprečili veliko okužb, čeprav pravi, da dobrih raziskav na to temo še ni.
Množično testiranje bi potekalo s hitrimi oz. antigenskimi testi. Odločitev, ali bi pozitiven test potrjevali še s PCR-testom, za kar so se odločili v nekaterih zdravstvenih ustanovah, pa je po besedah Beovićeve odvisna tudi od tega, v kolikšni meri je virus razširjen v populaciji. Če je veliko okužb, potem je verjetnost, da je hitri test lažno pozitiven, majhna. Če je v populaciji malo okužb, pa je verjetnost lažnega pozitivnega rezultata večja, zato je dvojno potrjevanje s PCR-testom v tem primeru bolj smiselno. Se pa strinja s pomisleki, da lahko množično testiranje prebivalstva naredi tudi škodo s tem, ko lahko pri tistih, katerih test je v tistem trenutku negativen, da občutek lažne varnosti.
Nekatera podjetja so že začela testiranja svojih zaposlenih. Beovićeva pravi, da ne bodo predlagali vladi, da bi morala vsa podjetja izvajati takšna testiranja. Tista, ki to želijo, pa se lahko odločijo, a mora testiranje potekati na reguliran način, torej morajo sodelovati z zdravstvenim izvajalcem in ne morejo kar sami odvzemati brisov, prav tako mora biti izvid ustrezno interpretiran in izvedeni ukrepi, to je izolacija pozitivnih.
