Anketa Nedeljskih novic: Mačehovski odnos do starejših

Socialne organizacije ugotavljajo, da se kljub predvolilnim obljubam stanje na področju skrbi za starejše slabša. Po več kot 15 letih preslišanih opozoril strokovnjakov lovimo zadnjo priložnost, da se izognemo črni prihodnosti, v kateri bi vedno več prebivalk in prebivalcev preživljalo svojo starost v pomanjkanju in revščini ter brez dostopa do nujnih storitev in pomoči, menijo v teh organizacijah.

Gre za enega največjih razvojnih izzivov, da bo sistem dolgotrajne oskrbe odločilno krojil kakovost življenja tako starostnikov kot njihovih otrok, ki so danes v skrbi za svoje ostarele starše marsikdaj prepuščeni predvsem globini svojih denarnic.

Prebivalstvo se stara; ne le v Sloveniji. Težav, povezanih s tem, je vse več. Rdeča nit večine pogovorov na to temo pa je, da je skrb za starejše pravzaprav družbeni izziv številka 1, pa tudi, da je skrb za starejše vse slabša.

Številke povedo dovolj: v Ljubljani je čakalna doba na sprejem v dom za starejše povprečno od štiri do pet let. Po vsej državi približno tolikšna. V Sloveniji so cene oskrbe zelo visoke. Za zasebne domove je značilna redna menjava zaposlenih zaradi nemogočih delovnih razmer – zaradi tega je kakovost oskrbe starejših za visoko ceno zelo nizka. Nihče ne preverja usposobljenosti za delo s starejšimi in dementnimi; pogosto je tudi neustrezno ravnanje z njimi v domovih. Diskriminacije starejših je vedno več v naši socialni državi. »Se nam sploh kdaj obetajo boljši časi?« se sprašujejo številni.

V naši tokratni spletni anketi smo spraševali prav o skrbi za starejše. Velika večina – v anketi je sodelovalo približno 1000 sodelujočih – je odgovorila, da je odnos države do njih mačehovski. Na stara leta pa, da si želijo ali pomoč na domu ali jih preživeti v oskrbovanih stanovanjih.