ZA SLOVENSKE GOZDOVE
670 prostovoljcev posadilo 10.000 sadik drevja
»Z obnovo poškodovanih gozdov ohranjamo tudi številne funkcije gozda, ki so ključnega pomena za naša življenja.«
Odpri galerijo
Številna udeležba je presegla pričakovanja organizatorjev. Lani so našteli 400 udeležencev, tudi letos je največ prostovoljcev – kar 240 – sadilo v Kočevju. FOTO: SiDG
Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je skupaj s partnerji projekta na petih lokacijah po Sloveniji izvedla že drugo prostovoljsko akcijo pogozdovanja v vetrolomu poškodovanih gozdov. V njej je skupaj sodelovalo prek 670 prostovoljcev. Na površini okoli pet hektarjev gozdov so posadili skupno 10.000 sadik gozdnega drevja – smreke, macesna, bukve, češnje, hruške in lesnike.
Udeleženci akcije so sadili na petih območjih, in sicer Kočevje, Ravnik pri Logatcu, Lovrenc na Pohorju, Ravbarkomanda pri Postojni, pri koči Mladika pri Postojni.
Številna udeležba je presegla pričakovanja organizatorjev. Lani so našteli 400 udeležencev, tudi letos je največ prostovoljcev – kar 240 – sadilo v Kočevju.
»Tako kot lani smo še posebej zadovoljni, da pri obnavljanju v ujmah poškodovanih gozdov sodeluje toliko mladih. Medtem ko smo v Kočevju našteli prek sto katoliških skavtov in tabornikov ter razred prvošolčkov, je v Logatcu pomagalo 30 študentov gozdarstva,« so zapisali organizatorji.
V Postojni se je pridružil učiteljski zbor Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, na Lovrencu na Pohorju skupina učencev OŠ Lovrenc v okviru projekta Ekošola in dijaki Biotehniške šole Maribor ter dijaki in učitelji Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor ter Srednje šole Slovenj Gradec in Muta. Na vseh petih lokacijah se je pridružilo še veliko drugih različnih skupin prostovoljcev, tudi iz več slovenskih podjetij.
Želijo si, da bi akcija pogozdovanja postala tradicionalna, saj je njen glavni cilj javnost obveščati o pomenu ohranitve gozdov in narave. »Z obnovo poškodovanih gozdov ohranjamo tudi številne funkcije gozda, ki so ključnega pomena za naša življenja. Gozd ima poleg gospodarske namreč še vrsto drugih vlog, ki se kažejo v njegovem okoljskem, ekosistemskem, biotskem, kulturnem, zgodovinskem, krajinskem in zdravstvenem pomenu,« je poudaril direktor SiDG Zlatko Ficko.
Udeleženci akcije so sadili na petih območjih, in sicer Kočevje, Ravnik pri Logatcu, Lovrenc na Pohorju, Ravbarkomanda pri Postojni, pri koči Mladika pri Postojni.
Številna udeležba je presegla pričakovanja organizatorjev. Lani so našteli 400 udeležencev, tudi letos je največ prostovoljcev – kar 240 – sadilo v Kočevju.
Škoda, ki so jo naravne ujme v zadnjih petih letih povzročile v slovenskih gozdovih, je presegla 16 milijonov m3 poškodovanih dreves. Prizadetih je bilo okoli 65 odstotkov slovenskih gozdov. Po naravni poti se bo obnovilo 95 odstotkov poškodovanih gozdov, na preostalih ogolelih površinah pa bo potrebna obnova s sadnjo. Od žledoloma do danes je bilo posajenih okoli 600 hektarjev zasebnih in državnih gozdov z okoli 1,5 milijona sadik gozdnega drevja. V državnih gozdovih je v letošnjem predvidena obnova s skupaj 850.000 sadikami, od tega se 650.000 sadik nanaša na obnovo po naravnih ujmah (260 hektarjev).
»Tako kot lani smo še posebej zadovoljni, da pri obnavljanju v ujmah poškodovanih gozdov sodeluje toliko mladih. Medtem ko smo v Kočevju našteli prek sto katoliških skavtov in tabornikov ter razred prvošolčkov, je v Logatcu pomagalo 30 študentov gozdarstva,« so zapisali organizatorji.
Pogozdovanje. FOTO: SiGD
V Postojni se je pridružil učiteljski zbor Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, na Lovrencu na Pohorju skupina učencev OŠ Lovrenc v okviru projekta Ekošola in dijaki Biotehniške šole Maribor ter dijaki in učitelji Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor ter Srednje šole Slovenj Gradec in Muta. Na vseh petih lokacijah se je pridružilo še veliko drugih različnih skupin prostovoljcev, tudi iz več slovenskih podjetij.
Želijo si, da bi akcija pogozdovanja postala tradicionalna, saj je njen glavni cilj javnost obveščati o pomenu ohranitve gozdov in narave. »Z obnovo poškodovanih gozdov ohranjamo tudi številne funkcije gozda, ki so ključnega pomena za naša življenja. Gozd ima poleg gospodarske namreč še vrsto drugih vlog, ki se kažejo v njegovem okoljskem, ekosistemskem, biotskem, kulturnem, zgodovinskem, krajinskem in zdravstvenem pomenu,« je poudaril direktor SiDG Zlatko Ficko.
