35 odstotkov tujih delavcev ne zna slovensko
Se je tudi vam zgodilo, da vas v trgovini ali gostinskem lokalu niso postregli v slovenščini?
Odpri galerijo
Po zakonu o rabi slovenskega jezika morajo vse pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslovati s strankami v slovenščini.
»Dvadeset dva evra i petdeset centi, molim,« tako je blagajničarka ene izmed znanih trgovskih verig dejala kupcu. Ne, ni bilo južno od Kolpe, marveč na slovenskih tleh, v slovenski državi, v slovenski prestolnici. V državi, kjer je uradni jezik slovenski.
V slovenskem jeziku bi ta stavek zvenel takole: Dvaindvajset evrov in petdeset centov, prosim. Ta primer pa še zdaleč ni edini. »Petdesetpet evra,« je dejala uslužbenka v ljubljanskem hotelu. Začudena gosta nista mogla verjeti, da za dve kavi in vodo znese toliko. Ko sta prosila za pojasnilo, uslužbenka v kavarni ni razumela, kaj jo sprašujeta. Na pomoč je poklicala kolega iz istega hotelskega bara, ki je povedal, da je račun 5,5 evra. Za lepo popotnico iz slovenskega hotela pa še: »Doviđenja!« Vljudno ju je pozdravila. A ne v slovenskem jeziku.
Po naših povpraševanjih in pogovorih med znanci so prenekateri pritrdili temu in opisali podobno zgodbo. Eden izmed njih je tovrstno neuporabo slovenskega jezika izpričal pri prodajalcu hitre prehrane (prav tako na blagajni), drugemu se je zgodilo, ko je nekoga izmed zaposlenih med trgovskimi policami prosil za pomoč. Zgolj naključje ali ustaljena praksa na položajih, kjer so zaposleni ves čas v stiku s strankami?
Pri Mercatorju na naše vprašanje, ali pri zaposlenih in novih zaposlitvah preverjajo znanje slovenščine, odgovarjajo: »Na delovnih mestih, ki vključujejo stik s strankami, so zaposlene osebe z najmanj osnovno stopnjo znanja slovenskega jezika, kar se izkaže s potrdilom o slovenskem državljanstvu, za tujce pa s potrdilom o opravljenem tečaju slovenskega jezika in doseženo vsaj osnovno stopnjo znanja jezika.«
Eurospin je skopo odgovoril: »Zaposlujemo samo osebe, ki znajo slovenski jezik. Tujcev brez znanja slovenskega jezika ne zaposlujemo.« Medtem je Tina Cipot iz Lidla odgovorila: »Za vsako delovno mesto imamo definirane delovne naloge, pri izbiri kandidatov pa upoštevamo njihova znanja in veščine oziroma izpolnjevanje pogojev, vezanih na to delovno mesto.«
Že v osnovnih šolah učbeniki učijo: »Slovenščina je v Republiki Sloveniji uradni jezik. Na območjih, kjer živijo poleg Slovencev tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske manjšine, je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarski oz. italijanski. Slovenščina je jezik uradnih pisem in pogovorov, učni jezik v šolah, jezik policije, sodišč in drugih uradnih ustanov. V slovenščini so napisi na prometnih tablah in javni napisi (imena ulic, ustanov). V slovenščini izhajajo sredstva množičnega obveščanja in slovenščina je jezik različnih področij kulture in znanosti.«
Slovenščina je materni jezik približno 2,4 milijona ljudi, pri čemer jih okoli 1,85 milijona živi v Sloveniji, kažejo podatki slovenske vlade. Obvezna je v osnovnih šolah, zato bi jo po devetletki vsi, ki so šli skozi proces šolanja, morali obvladati.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne vsebuje določb o obvezni uporabi slovenskega jezika pri zaposlovanju in poslovanju gospodarskih družb. Ne vsebuje določb, ki bi postavljale jezikovne omejitve pri zaposlovanju oziroma zahteve po znanju slovenskega jezika glede na specifično delovno mesto. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti pa so nam pojasnili, da obstajajo določbe v Zakonu o rabi slovenskega jezika (ZJRS), ki določajo, da morajo vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslovati s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tuji jezik.
Slovenski jezik tudi ni pogoj za vpis brezposelne osebe v evidenco na Zavod za zaposlovanje RS (ZRSZ), zato lahko kdor koli prejema socialne transferje na račun slovenskega proračuna. Da ne bo pomote, niso le tujci, ki ne znajo govoriti slovensko, tudi tisti s slovenskim državljanstvom so včasih sramotni s svojo neuporabo slovenskega jezika.
Damjana Košir, vodja Službe za zaposlovanje na ZRSZ, nam je pojasnila, da svetovalci ocenjujejo, da približno 35 odstotkov tujcev iz držav tretjega sveta ne zna slovensko. Prav svetovalci so tisti, ki ocenijo, ali potrebuje oseba tečaj slovenskega jezika (ne glede na državljanstvo), ker je njeno znanje uradnega jezika pomanjkljivo in s tem oteženo iskanje zaposlitve. Tečaj plača država iz proračuna in evropskega denarja. »Konec marca je bilo prijavljenih 7740 tujcev iz tretjih držav. Največ iz Bosne in Hercegovine, sledijo Kosovo, Severna Makedonija in Srbija,« so nam še povedali na ZRSZ.
Dejstvo je, da država in zavod za zaposlovanje tiste s slovenskim državljanstvom obravnavata, kot da znajo slovenski jezik. Nekaj čez 75.000 brezposelnih oseb je bilo prijavljenih na ZRZS pred začetkom pandemije covida-19 (konec marca pa 77.855). Ker imajo delodajalci ves čas težave najti ustrezne delavce med slovenskimi državljani, zaposlujejo tudi tujce.
Pika Breskvar iz Spara pojasnjuje, da so pravila pri njih jasna: »Zaposlujemo tudi osebe, katerih materni jezik ni slovenščina, imajo pa potrdilo o znanju slovenščine na stopnji A2. Znanje preverjamo ustno na razgovoru za razpisano delovno mesto, saj je tudi komuniciranje po zaposlitvi predvsem ustno.«
Tako v Mercatorju kot Sparu na delovnih mestih v ozadju trgovine ali skladišču znanje slovenščine ni pogoj.
Pogosto se torej dogaja, da v lastni državi z uradnim slovenskim jezikom uslužbenec stranki zaračuna v tujem jeziku, bolje rečeno v enem izmed jezikov nekdaj naših bratskih držav. Kaj takega v Avstriji ali Nemčiji ni sprejemljivo. Pozor, slovenski jezik je ustavna pravica in hkrati dolžnost vsakega državljana. Tu pa se bržkone zaplete, pri podeljevanju državljanstev, namreč. A to je že druga zgodba.
Tudi v podjetju Alpe Panon, d. o. o., ki upravlja blagovno znamko McDonalds, pojasnjujejo, da dajejo priložnost prav vsem, ne glede na status v državi: »S strankami in zaposlenimi komuniciramo ustno in pisno v slovenskem jeziku.« Trudijo se tudi, da zadovoljijo tuje goste z jedilniki v tujem jeziku in da v izmeni delajo zaposleni, ki lahko po potrebi komunicirajo s tujim gostom v njegovem jeziku.
Pogoji za tujce pa se bodo konec aprila spremenili. Tujci, ki so vpisani v evidenci brezposelnih oseb, bodo morali v roku 12 mesecev po vpisu dostaviti spričevalo o izpitu slovenščine na vstopni ravni (A1). Izjeme so prejemniki denarnih nadomestil za primer brezposelnosti, ki bodo morali to dokazati do izteka denarnega nadomestila, in tisti, ki so se šolali v slovenskem jeziku.
Kaj pomeni raven znanja slovenskega jezika A1, ki ga bo moral po novem doseči tujec v evidenci brezposelnih oseb? A1: Razume in uporablja pogoste vsakodnevne izraze in zelo osnovne besedne zveze, namenjene za zadovoljevanje konkretnih potreb. Predstaviti zna sebe in druge ter spraševati in odgovarjati na osebna vprašanja, na primer o tem, kje živi, o osebah, ki jih pozna, in o stvareh, ki jih ima. Obvlada preprosto interakcijo, če sogovorec govori počasi in razločno ter je pripravljen pomagati. (VIR: Svet za kulturno sodelovanje Odbor za izobraževanje Oddelek za moderne jezike, Strasbourg).
V slovenskem jeziku bi ta stavek zvenel takole: Dvaindvajset evrov in petdeset centov, prosim. Ta primer pa še zdaleč ni edini. »Petdesetpet evra,« je dejala uslužbenka v ljubljanskem hotelu. Začudena gosta nista mogla verjeti, da za dve kavi in vodo znese toliko. Ko sta prosila za pojasnilo, uslužbenka v kavarni ni razumela, kaj jo sprašujeta. Na pomoč je poklicala kolega iz istega hotelskega bara, ki je povedal, da je račun 5,5 evra. Za lepo popotnico iz slovenskega hotela pa še: »Doviđenja!« Vljudno ju je pozdravila. A ne v slovenskem jeziku.
Slovensko državljanstvo je za delodajalca potrdilo, da nekdo zna slovensko.
Po naših povpraševanjih in pogovorih med znanci so prenekateri pritrdili temu in opisali podobno zgodbo. Eden izmed njih je tovrstno neuporabo slovenskega jezika izpričal pri prodajalcu hitre prehrane (prav tako na blagajni), drugemu se je zgodilo, ko je nekoga izmed zaposlenih med trgovskimi policami prosil za pomoč. Zgolj naključje ali ustaljena praksa na položajih, kjer so zaposleni ves čas v stiku s strankami?
Znanje jezika izkazuje potrdilo o državljanstvu
Pri Mercatorju na naše vprašanje, ali pri zaposlenih in novih zaposlitvah preverjajo znanje slovenščine, odgovarjajo: »Na delovnih mestih, ki vključujejo stik s strankami, so zaposlene osebe z najmanj osnovno stopnjo znanja slovenskega jezika, kar se izkaže s potrdilom o slovenskem državljanstvu, za tujce pa s potrdilom o opravljenem tečaju slovenskega jezika in doseženo vsaj osnovno stopnjo znanja jezika.«
7740 tujcev iz tretjih držav je bilo prijavljenih konec marca.
Eurospin je skopo odgovoril: »Zaposlujemo samo osebe, ki znajo slovenski jezik. Tujcev brez znanja slovenskega jezika ne zaposlujemo.« Medtem je Tina Cipot iz Lidla odgovorila: »Za vsako delovno mesto imamo definirane delovne naloge, pri izbiri kandidatov pa upoštevamo njihova znanja in veščine oziroma izpolnjevanje pogojev, vezanih na to delovno mesto.«
Kako Slovenci in Slovenke, oblast ter oblastniki ravnamo s slovenskim jezikom, je močno zbodlo direktorico Osrednje knjižnice Celje Polono Rifelj, ki je na proslavi ob kulturnem prazniku, 8. februarju, dejala: »Ob vsesplošnem izginjanju slovenščine iz javnega prostora tako radi pozabljamo, da je stoletja odigrala vezivo naroda, ki so mu bili odvzeti vsi drugi konstitutivni elementi, ki so nujno potrebni za samostojnost in neodvisnost. Danes, ko smo mimogrede prav na krilih slovenske besede in 100-letnih prizadevanj generacij, s tem istim jezikom ravnamo skrajno mačehovsko. Uklanjamo ga vsem mogočim interesom. Državne institucije kot glavni varuhi jezika in s tem narodove identitete pa svoje uslužbence pošiljajo na tečaje tujih jezikov, da bodo lahko s priseljenci komunicirali v njihovem jeziku. Čeprav je bilo na temo hlapčevanja v slovenski literaturi napisanih že mnogo eksplicitnih besed, nam očitno še ni prišlo do živega.«
Že v osnovnih šolah učbeniki učijo: »Slovenščina je v Republiki Sloveniji uradni jezik. Na območjih, kjer živijo poleg Slovencev tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske manjšine, je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarski oz. italijanski. Slovenščina je jezik uradnih pisem in pogovorov, učni jezik v šolah, jezik policije, sodišč in drugih uradnih ustanov. V slovenščini so napisi na prometnih tablah in javni napisi (imena ulic, ustanov). V slovenščini izhajajo sredstva množičnega obveščanja in slovenščina je jezik različnih področij kulture in znanosti.«
»Postojnska jama je globalna destinacija, kjer je poleg znanja slovenščine nujno tudi znanje tujih jezikov. Za posamezno delovno mesto imamo zato glede na predvidljivo pogostnost in zahtevnost jezikovnih stikov s strankami določeno potrebno zahtevnostno stopnjo znanja tako slovenščine kot drugih tujih jezikov. Te zahteve upoštevamo pri objavi prostih delovnih mest, kar pozneje preverjamo, tako ustno kot pisno, preden nekoga zaposlimo. V izjemnih primerih, ko se srečujemo s pomanjkanjem ustreznih kandidatov na domačem trgu dela, zaposlujemo tudi tujce, vendar izključno na delovnih mestih, na katerih jezikovni stiki s strankami niso predvideni,« nam razloži Iva Lačan z oddelka za odnose z javnostmi Postojnske jame.
Slovenščina je materni jezik približno 2,4 milijona ljudi, pri čemer jih okoli 1,85 milijona živi v Sloveniji, kažejo podatki slovenske vlade. Obvezna je v osnovnih šolah, zato bi jo po devetletki vsi, ki so šli skozi proces šolanja, morali obvladati.
Znanja državljanov Slovenije ne preverjajo
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne vsebuje določb o obvezni uporabi slovenskega jezika pri zaposlovanju in poslovanju gospodarskih družb. Ne vsebuje določb, ki bi postavljale jezikovne omejitve pri zaposlovanju oziroma zahteve po znanju slovenskega jezika glede na specifično delovno mesto. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti pa so nam pojasnili, da obstajajo določbe v Zakonu o rabi slovenskega jezika (ZJRS), ki določajo, da morajo vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslovati s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tuji jezik.
Trgovske verige v en glas: za delo s strankami je slovenski jezik nujen.
Slovenski jezik tudi ni pogoj za vpis brezposelne osebe v evidenco na Zavod za zaposlovanje RS (ZRSZ), zato lahko kdor koli prejema socialne transferje na račun slovenskega proračuna. Da ne bo pomote, niso le tujci, ki ne znajo govoriti slovensko, tudi tisti s slovenskim državljanstvom so včasih sramotni s svojo neuporabo slovenskega jezika.
Damjana Košir, vodja Službe za zaposlovanje na ZRSZ, nam je pojasnila, da svetovalci ocenjujejo, da približno 35 odstotkov tujcev iz držav tretjega sveta ne zna slovensko. Prav svetovalci so tisti, ki ocenijo, ali potrebuje oseba tečaj slovenskega jezika (ne glede na državljanstvo), ker je njeno znanje uradnega jezika pomanjkljivo in s tem oteženo iskanje zaposlitve. Tečaj plača država iz proračuna in evropskega denarja. »Konec marca je bilo prijavljenih 7740 tujcev iz tretjih držav. Največ iz Bosne in Hercegovine, sledijo Kosovo, Severna Makedonija in Srbija,« so nam še povedali na ZRSZ.
Dejstvo je, da država in zavod za zaposlovanje tiste s slovenskim državljanstvom obravnavata, kot da znajo slovenski jezik. Nekaj čez 75.000 brezposelnih oseb je bilo prijavljenih na ZRZS pred začetkom pandemije covida-19 (konec marca pa 77.855). Ker imajo delodajalci ves čas težave najti ustrezne delavce med slovenskimi državljani, zaposlujejo tudi tujce.
Prihaja sprememba
Pika Breskvar iz Spara pojasnjuje, da so pravila pri njih jasna: »Zaposlujemo tudi osebe, katerih materni jezik ni slovenščina, imajo pa potrdilo o znanju slovenščine na stopnji A2. Znanje preverjamo ustno na razgovoru za razpisano delovno mesto, saj je tudi komuniciranje po zaposlitvi predvsem ustno.«
Dvadeset dva evra i petdeset centi, molim.
Tako v Mercatorju kot Sparu na delovnih mestih v ozadju trgovine ali skladišču znanje slovenščine ni pogoj.
Pogosto se torej dogaja, da v lastni državi z uradnim slovenskim jezikom uslužbenec stranki zaračuna v tujem jeziku, bolje rečeno v enem izmed jezikov nekdaj naših bratskih držav. Kaj takega v Avstriji ali Nemčiji ni sprejemljivo. Pozor, slovenski jezik je ustavna pravica in hkrati dolžnost vsakega državljana. Tu pa se bržkone zaplete, pri podeljevanju državljanstev, namreč. A to je že druga zgodba.
Tudi v podjetju Alpe Panon, d. o. o., ki upravlja blagovno znamko McDonalds, pojasnjujejo, da dajejo priložnost prav vsem, ne glede na status v državi: »S strankami in zaposlenimi komuniciramo ustno in pisno v slovenskem jeziku.« Trudijo se tudi, da zadovoljijo tuje goste z jedilniki v tujem jeziku in da v izmeni delajo zaposleni, ki lahko po potrebi komunicirajo s tujim gostom v njegovem jeziku.
»Na delovnih mestih, ki vključujejo stik s strankami, so zaposlene osebe z najmanj osnovno stopnjo znanja slovenskega jezika,« so nam odgovorili iz Mercatorja. FOTO: Jože Suhadolnik
Pogoji za tujce pa se bodo konec aprila spremenili. Tujci, ki so vpisani v evidenci brezposelnih oseb, bodo morali v roku 12 mesecev po vpisu dostaviti spričevalo o izpitu slovenščine na vstopni ravni (A1). Izjeme so prejemniki denarnih nadomestil za primer brezposelnosti, ki bodo morali to dokazati do izteka denarnega nadomestila, in tisti, ki so se šolali v slovenskem jeziku.
