UGOVOR VESTI

10 ginekologov v Sloveniji ne želi opravljati splava

Objavljeno 14. december 2019 18.41 | Posodobljeno 14. december 2019 18.54 | Piše: Marija Mica Kotnik

Ko trčita zdravje pacienta in vest zdravnika: 170 slovenskih zdravnikov je ugovor vesti vpisalo v Register zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije.

Po aktualnih podatkih Registra zdravnikov Zdravniške zbornice Slovenje (podatek je iz aprila letos) je število zdravnikov, ki so podali ugovor vesti – 170. Nekateri so prepričani, da bi ta številka morala biti višja. Zato niti ne presenečajo napovedi, da naj bi se kmalu res tudi povečala.

Ustavna pravica

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO
Na Hrvaškem, kjer je družba bolj konservativna kot v Sloveniji, približno 60 odstotkov ginekologov zaradi ugovora vesti ne želi opraviti splava. Tam je javno znano, v katerih bolnišnicah zato ni mogoče splaviti, pri nas pa je takšnih ginekologov 10, kar pomeni dobre tri odstotke teh slovenskih specialistov. Kot pravijo na Zdravniški zbornici Slovenije, je pravica do ugovora vesti urejena v 46. členu Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je ta dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb. Ustava s tem členom podeljuje zakonodajalcu pooblastilo, da uredi primere, ko je ugovor vesti dovoljen. Določba 46. člena je specialna določba, kot pravijo, lex specialis 41. člena URS, ki ureja svobodo vesti.

Odločba U-I-92/07

»Kot specialna določba v razmerju do svobode vesti se lahko uveljavlja znotraj kroga prepričanj in opredelitev, varovanih v 41. členu ustave. Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-92/07 izpostavilo, da so prepričanja, ki so varovana s svobodo vesti, teistična, ateistična in neteistična prepričanja s področja etike oziroma morale, katerih notranje in zunanje lastnosti kažejo na njihovo konsistentnost, tehtnost, resnost, kohezivnost in pomembnost. Z drugimi besedami, upravičenec (tj. vsaka fizična oseba) lahko zaradi svoje vesti odkloni obveznost, ki mu jo nalaga pozitivno pravo. Pri tem pa je treba paziti na notranje meje te pravice, saj pravica do ugovora vesti ni absolutna, ampak je omejena z ustavnimi pravicami drugih (npr. pacientov). Zdravnikom je prav tako prepovedano zlorabljati pravico za nedopustno diskriminiranje svojih pacientov,« pojasnjujejo v zdravniški zbornici.
Ugovor vesti se po zakonu vpiše v Register zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije, kar je določeno v 31. členu, in sicer da za vodenje registra zdravnikov zbornica hrani poleg nekaterih drugih osebnih podatkov tudi izjavo o uveljavljanju pravice do ugovora vesti.

Kaj je ugovor vesti?
Na področju medicine se ugovor vesti razume kot zavrnitev nečesa, kar ni v skladu s posameznikovo vestjo, moralnimi, humanitarnimi, filozofskimi ali etičnimi načeli. Ker je moralna plat vsakega človeka pomembna za njegovo integriteto, je v civiliziranem svetu uzakonjena pravica do ugovora vesti. Na medicinskem delovnem področju se prej ali slej pojavijo razhajanja med pravno in poklicno (deontološko) normo. Da bi našli kompromis med nasprotujočima si normama in posamezniku omogočili izhod iz konflikta in ustvarili normalno opravljanje dela, je slovenski pravni red sprejel institut ugovora vesti, ki v posameznem primeru posameznemu zdravstvenemu delavcu pod določenimi pogoji omogoča, da pravne norme ne izpolni in s tem tudi ne ravna protipravno. Ugovor vesti je zato pravica zdravstvenega osebja, da ne sodelujejo oziroma zavrnejo izvršitev pri določenem posegu (npr. splav, oploditev z biomedicinsko pomočjo ...), ker ni v skladu z njihovo vestjo. Pri tej pravici trčita interes zdravnika, ki zakonitega medicinskega posega ne želi opraviti, saj ni v skladu z njegovo vestjo, ter interes pacienta, ki želi, da se mu poseg opravi. Različna stališča v tem pogledu izhajajo z različnih stališč do življenja še nerojenega otroka, kar je stvar osebnega prepričanja in osebne vesti prizadetih; spoštovati pa je treba eno in drugo.

Ugovor med ginekologi

Področje zdravstva je eno izmed tistih, kjer se najpogosteje zgodi ugovor vesti. V večini primerov zdravnikov, ki so ga pri nas podali, gre za ugovor vesti pri splavu ali sodelovanju pri splavu, v manjšem številu pa tudi pri predpisovanju kontracepcije, postopkih umetne oploditve in sterilizacije. Med ginekologi in porodničarji je po podatkih Registra zdravnikov ZZS ugovor vesti za primere splava (abortus oz. umetna prekinitev nosečnosti) podalo 10 specialistov oz. specialistk s tega področja. Iz tega je razvidno, da je ugovor vesti med zdravniki, še posebno med ginekologi, zelo redek. Sicer v Sloveniji aktivno deluje 379 ginekologov, še 99 pa jih dela bodisi v drugih institucijah bodisi v tujini.

8538 je v Sloveniji aktivnih zdravnikov in zobozdravnikov.

Ugovor vesti je ena temeljnih ustavnih določb in ena izmed temeljnih človekovih pravic, zato jo je treba varovati, kar s svojo prakso sporoča tudi Evropsko sodišče, ki želi z delovanjem vplivati na države članice Sveta Evrope, da to pravico priznajo in jo umestijo v svoje zakonodaje.

Ugovor vesti velja za kazalnik visoke stopnje demokratičnosti države. Najpogosteje ga omenjajo v povezavi z vojaškimi obveznostmi, z izvajanjem zdravstvenih storitev, mogoče je tudi v šolstvu. Nevarnost ugovora je, da se lahko zaradi njega zgodi hudo kršenje pravic drugih oseb, zato je dopusten le, če vanje ne posega.

379 ginekologov aktivno deluje v Sloveniji, še 99 pa jih dela bodisi v drugih institucijah bodisi v tujini.

Doslej še brez težav

image
CROPIX Na Hrvaškem se povečuje število zdravnikov, ki uveljavljajo ugovor vesti, zato se vse več hrvaških žensk odloča za samoplačniški poseg v Sloveniji.
Kot je razvidno iz časopisnih dokumentacij, se doslej pri nas zaradi tega še ni pojavila težava, da pacientka ne bi mogla opraviti splava. Pred leti so po poročanju nekaterih časnikov ugovor vesti uveljavljali ginekologi v jeseniški in novomeški bolnišnici in tudi na ginekološki kliniki v Ljubljani, a v nobenem primeru naj bolnice ne bi imele onemogočenega dostopa do prekinitve nosečnosti. V Sloveniji je pravica do splava zagotovljena v 55. členu Ustave RS, ki pravi: Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.


Ne glede na to, da se v zadnjem času pojavljajo različna mnenja, da bi bilo treba to pravico omejiti, sta si tako večina slovenskih ginekologov kot tudi večina slovenske javnosti enotni, da ženske to pravico morajo imeti in jim jo je nedopustno odvzeti.

Na Hrvaškem približno 60 odstotkov ginekologov ne želi opraviti splava.

Hrvatice v Brežice

V Jugoslaviji je bila pravica do splava uzakonjena leta 1952, leta 1974 pa je SFRJ postala ena prvih držav, ki so pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok zapisale v ustavo. Manj kot pol stoletja pozneje je na primer na Hrvaškem prekinitev nosečnosti vse manj dostopna, zaradi česar se številne Hrvatice odločajo za splav v Sloveniji. Po podatkih hrvaškega tednika Nacional so hrvaške pro-life državljanske pobude, kot so V imenu družine, Vigilare in Glas staršev za otroke, prejele nekaj sto tisoč evrov donacij od nepridobitnih organizacij iz ZDA. Petsto tisoč evrov je Hrvaška v preteklih letih, tako pišejo hrvaški mediji, porabila za spodbujanje miselnosti, nenaklonjene splavu. Ker se povečuje število zdravnikov, ki uveljavljajo ugovor vesti, in ker so možnosti prekinitve nosečnosti s tabletko omejene (le v Pulju in na Reki), hrvaškim ženskam ne ostaja prav veliko možnosti in vse več se jih – logično – odloča za samoplačniški poseg v Sloveniji.

Deli s prijatelji