NOTRANJSKI PARK

Cerkniško jezero ga je poneslo do kraljevih

Notranjskemu parku je z določenimi posegi uspelo ustvariti jezero, kakršno je bilo tedaj, ko je naš znameniti polihistor Valvasor potoval po Notranjski.
Fotografija: Novi stari okljuki in zasuta izravnana struga po koncu del Foto: Aleksander Vučanović
Odpri galerijo
Novi stari okljuki in zasuta izravnana struga po koncu del Foto: Aleksander Vučanović

Cerkniško jezero postaja eden od biserov slovenskega turizma, čeprav v Notranjskem regijskem parku (NRP) opozarjajo, da si prevelike gneče ne želijo. Ob tem ne gre prezreti prizadevanja, da prav v parku kar največ pozornosti namenjajo ohranjanju narave. In celo več: želijo si, da bo jezero postalo tako, kakršno je bilo v Valvasorjevih časih. Prav raziskava Cerkniškega jezera je eden od vrhuncev Valvasorjevega znanstvenega dela, ki mu je prineslo edino priznanje v življenju. Leta 1687 je bil namreč izvoljen za člana angleške Kraljeve družbe v Londonu.

Izlov rib in rakov Foto: Ljubo Vukelič
Izlov rib in rakov Foto: Ljubo Vukelič
A vrnimo se v današnji čas in odgovorimo na vprašanje, zakaj omenjamo Valvasorja. Zato, ker je Notranjskemu parku z določenimi posegi uspelo ustvariti jezero, kakršno je bilo prav v času, ko je naš znameniti polihistor potoval po Notranjski. »Ko smo Strženu, vodotoku jezera, pred dvema letoma začeli vračati njegove nekdanje okljuke in podobo, kakršno mu je ustvarila narava, nam je bilo kar tesno pri srcu, ko so v občutljivo okolje našega parka prihrumeli ogromni gradbeni stroji in rili po jezerski zemlji. A vedeli smo, da drugače ne gre. Vedeli smo, da je to edini način, da po izravnavi struge pred sto leti največjemu vodotoku na Cerkniškem jezeru v 21. stoletju vrnemo, kar je njegovega,« pravi direktor Notranjskega parka Matevž Podjed.



»Danes, ko smo končali, lahko brez slabe vesti rečemo: prav smo imeli in uspelo nam je!« dodaja direktor. »Naše strokovno predvidevanje se je izkazalo za točno, vsem dvomljivcem navkljub. Že deset dni potem, ko so gradbeni stroji končali delo in se odpeljali, je območje delovišča začelo zeleneti in živeti. Povsod odganja novo trsje in drugo jezersko rastlinje. V novih okljukih Stržena že plavajo množice ribjih mladic, v bregovih pa so si domove ustvarili raki, kar kaže na povečano samočistilnost vode.«
 

Voda ni presahnila


Tudi cerkniški ribiči že poročajo o pozitivnih učinkih t. i. renaturacije Stržena. Ključni cilj je dosežen: upočasniti presihanje vode v sušnih obdobjih leta. »To pomeni, da ima glavni vodotok Cerkniškega jezera v Ključih in na Belem bregu spet izvirno podobo z več okljuki ali meandri, kakršno mu je ustvarila narava pred človekovim posegom, ko je Stržen postal krajši za skoraj 4 km. Lokalni prebivalci so v želji, da bi nasitili še več lačnih ust, namesto vode želeli dobiti več obdelovalne površine. Vendar pa se to močvirsko območje ni izkazalo kot primerno za kmetovanje.«



Notranjski park je Strženu vrnil večjo prostornino vode ter več prostora za razvoj živali in rastlin, vrnil mu je štiri nekdanje okljuke.
Zaposleni v NRP tudi redno opazujejo gibanje jezerske gladine. Prav po oživitvi stare struge Stržena so opazili zanimiv pojav: »Letos je prav zato spomladi presahnilo le Rešeto, zato so ribiči ribe reševali le tam. Pred renaturacijo je veljalo: ko merilna postaja Dolenje Jezero kaže vodostaj v višini 130 cm, bo Vodonos v dveh dneh presahnil. Letos spomladi pa ob vodostaju 130 cm voda v Vodonosu ni presahnila kar sedem dni. Reševanja rib tu sploh ni bilo, saj je jezero sedmi dan namočil dež.« 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas