MEDOVITE TRAVNIŠKE RASTLINE

Čebelice zaslužne za jabolka in paradižnik (FOTO)

Na 9000 kvadratnih metrih javnih trat posejali medovite travniške rastline. Namestili tudi informacijske table o poznejši košnji.
Fotografija: Mag. Cvetka Slana in mag. Alenka Iskra, MO Maribor, ob postavitvi označevalne tablice projekta v Macunovi ulici
Odpri galerijo
Mag. Cvetka Slana in mag. Alenka Iskra, MO Maribor, ob postavitvi označevalne tablice projekta v Macunovi ulici

Jabolka, pomaranče, jagode, hruške, češnje, fižol, kumare, buče, paradižnik, paprika, zelišča (timijan in bazilika) so pridelki, katerih rast in razvoj sta odvisna od žuželk. Od njih je odvisno kar okoli 84 odstotkov pridelkov! Štiri od petih poljščin in cvetic v EU je odvisnih od žuželk, so v številke ujeli v Evropskem parlamentu, kjer so pripravili tudi analizo o gospodarskih vplivih teh drobnih bitij na prehrano in s tem na naš obstoj.

Namreč, le malo rastlin se lahko opraši samih in tako poskrbi za svoje razmnoževanje. Glavnino dela opravijo opraševalci, živali, ki z dotikanjem cvetov s seboj prenašajo tudi cvetni prah in na tak način oprašujejo rastline, s čimer igrajo ključno vlogo pri ohranjanju ekosistemov in biološke raznolikosti. A neizpodbitno je, da opraševalcem grozi izumrtje, v zahodni Evropi, natančneje v Franciji, Belgiji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Italiji in Španiji, čebelarji poročajo o izgubi celotnih kolonij, kar se negativno kaže tudi na zmanjševanju števila rastlinskih vrst.

Črni scenariji tako ob zmanjševanju števila živali celo napovedujejo izginotje tradicionalnih rastlin, s katerimi sobivajo v sožitju. Vse do konca verige – človeka, saj tovrstne slabe prognoze naznanjajo negativne trende tudi v proizvodnji hrane.

Pomori kolonij

V Evropi in tudi na našem območju opraševanje večinoma opravijo čebele in trepetavke, veliko vlogo pri razmnoževalnem procesu rastlin pa imajo tudi metulji, vešče, hrošči in ose. A kar deset odstotkov čebel in metuljev je po podatkih Evropskega parlamenta že ogroženih.

Postavitev označevalne table
Postavitev označevalne table

Tudi na Slovenskem so čebelarji nekajkrat občutili meč usode, ko so jim zaradi zastrupitev zaradi onesnaženosti, uporabe pesticidov ali invazivne bolezni pomrli vsi roji delavk. Da narave ne bodo preprosto prepustili usodi, v katero smo jo z neprimernim načinom življenja pahnili ljudje, so sklenili v Hortikulturnem društvu Maribor, ki je eden osrednjih partnerjev v projektu Maribor, prijazno mesto do čebelic, čmrljev in ostalih opraševalcev.

Med prioritete programa varstva okolja Mestne občine Maribor 2030 spadajo tudi ukrepi za izboljšanje razmer za čebele in divje opraševalce, kot del načrta ozelenitve mestnega okolja, da se v mesta vrne narava, tako na javnih zelenih površinah kot na območju 14 osnovnih šol, štirih vrtcev s skupno 19 enotami, ob Muzeju narodne osvoboditve in Mladinskem kulturnem centru Maribor. Na teh lokacijah bodo nameščene informacijske table – približno 60 jih bo –, ki bodo mimoidoče obveščale o poznejši košnji trave. Na približno 9000 kvadratnih metrih javnih zelenih površin so v minulih dneh posejali medovite travniške rastline in namestili informacijske tablice s sporočili, kar 60 so jih razsejali po izbranih lokacijah.

»Pozivamo vse občane in občanke, da na delu zelenice počakajo s košnjo do cvetenja medečih rastlin in dokler opraševalci ne opravijo svojega dela. Zavedati se moramo, da so čebele zelo pomemben in koristen del narave. Z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj, razvoj in razširjanje rastlinskih vrst, kar je zelo pomembno za vzdrževanje ravnotežja v naravi,« je občane pozvala podžupanja MO Maribor, mag. Alenka Iskra. Najbolje je, da so medeče rastline pokošene šele po cvetenju in oblikovanju semen, da se same zasejejo in prihodnje leto znova zacvetijo. Tako je čas prve košnje v prvi polovici junija.

Avtorica tablic je mag. Živa Bobič Červek.
Avtorica tablic je mag. Živa Bobič Červek.

S tem bodo žuželkam omogočili, da nemoteno opravijo svoje delo, v naravi pa poskušali vzpostaviti red in obnoviti porušeno ravnovesje. Posebno mešanico semen medovitih travniških rastlin so po napotkih Čebelarske zveze Slovenije pripravili v Semenarni Ljubljana, vsebuje pa izbrana semena cvetlic, ki privabljajo opraševalce.

Učilnice na prostem

V učilnicah na prostem, v katere se spreminjajo javne zelene površine, se ljudje lahko naučijo marsikaj poučnega, sobivanje z naravo pa ima nanje pozitiven vpliv. »Javne zelene površine imajo za kakovost življenja v mestu in tudi zunaj njega pomembne funkcije: zdravstveno, socialno, psihološko in ekonomsko. Gre za potrebo po kakovosti bivanja in dobrem počutju vsakega posameznika,« je partner projekta, predsednik Hortikulturnega društva Maribor Borut Ambrožič izostril pomen učilnic v parkih. Hortikulturno društvo Maribor je že marca na območju pokopališča Dobrava zasadilo več grmovnic –​ Spiraea japonica (japonska medvejka), ki cveti v obdobju, ko čebele nimajo veliko paše. Na ta način se je najstarejša tovrstna nevladna organizacija v Sloveniji pridružila globalni akciji, katere cilj je do leta 2030 v Sloveniji posaditi dva milijona medovitih rastlin, na ravni EU pa tri milijarde dreves.

Zasaditev bo prispevala tudi k načrtovanemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v EU ter podnebni nevtralnosti Evrope. Vsak korak k večanju površin v dobro opraševalcev in s tem tudi ljudi je korak k trajnosti, ki si jo želimo in h kateri stremimo, je še dodal Ambrožič. V še eni učilnici na prostem, v Macunovi ulici v Mariboru, pa od leta 2018 stoji prav posebna urbana klop dijakov Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor, je izpostavila predstavnica mariborske Snage Karin Bejo.

»V okviru projekta, ki je podpiral kratke lesne verige z nizkim ogljičnim odtisom, so na šoli z Mestno občino Maribor pripravili projekt, pri katerem so uporabili lokalni les in katerega rezultat sta bila klop ter izobraževalni smetnjak iz kostanjevega lesa z informacijami o razpolovni dobi posameznih vrst smeti. Medovite travnice so dodana vrednost učilnice na prostem in 9000 kvadratnih metrov javnih zelenih površin.«

Ena od parcel pod Pohorjem
Ena od parcel pod Pohorjem

Udeleženci projekta
Udeleženci projekta

Mimoidoče opozarja, da bo košnja poznejša.
Mimoidoče opozarja, da bo košnja poznejša.

Informacijske table
Informacijske table

Predstavnika podjetja Snaga
Predstavnika podjetja Snaga

Borut Ambrožič promovira širjenje zavedanja o pomenu čebel za človeka in okolje.

FOTOGRAFIJE: Hortikulturno društvo Maribor
Borut Ambrožič promovira širjenje zavedanja o pomenu čebel za človeka in okolje. FOTOGRAFIJE: Hortikulturno društvo Maribor

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas