BUČNO OLJE

Butično olje iz krme za prašiče (FOTO)

V središki oljarni, ustanovljeni 1919., pridelajo 100.000 litrov bučnega olja na leto. Za en liter porabijo poltretji kilogram suhih bučnic.
Fotografija: Praženje bučnega olja FOTO: Arhiv Jeruzalem Sat
Odpri galerijo
Praženje bučnega olja FOTO: Arhiv Jeruzalem Sat

Prvotno ime Središča ob Dravi na močvirnati planjavi na meji s Hrvaško je bilo Polstrav, iz latinske besede Polustrist, kar pomeni močvirje ali kraj na močvirju. Naselje je bilo že v srednjem veku strateško pomembno, saj je prestavljalo prvo trdnjavo pred Turki, hkrati pa je rodovitna zemlja omogočala pridelavo hrane.

Sušenje bučnic FOTO: Arhiv Jeruzalem Sat
Sušenje bučnic FOTO: Arhiv Jeruzalem Sat

Od nekdaj so tam sadili koruzo, krompir, med vrstami ene ali druge kulture pa so na vsakih deset metrov rasle velike rumene buče, s katerimi so krmili svinje, a še pred tem iz njih postrgali semena, jih posušili in pridelali olje.

To ima danes svojo ceno in je v kulinariki nepogrešljivo, včasih pa je bilo dobrota za praznike. Zato so si Središčani že pred več kot stoletjem zamislili proizvodnjo bučnega olja. Zapisi iz Središke kronike potrjujejo, da so leta 1919 ustanovili Središko oljarno, ki danes nosi ime Oljarna Jeruzalem Sat. Vse do vojne jo je upravljala znana družina Vargazon.

Prodajalka Stanka s končnimi izdekli FOTO: Jaroslav Jankovič
Prodajalka Stanka s končnimi izdekli FOTO: Jaroslav Jankovič

Po vojni so se razmere seveda spremenile, a proizvodnja bučnega olja je ostala v okviru ormoškega kombinata, ki je združeval poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo, sadjarstvo ter poleg oljarne še mešalnico krmil. Stara Središka oljarna je delovala v malo večji družinski hiši sredi kraja, bučnice so stiskali v olje v morda 150 kvadratnih metrov velikem prostoru, in tako je še danes.

Ohranila se je blagovna menjava

Trenutno je enajst zaposlenih, na leto pa pridelajo in napolnijo 100.000 litrov pristnega središkega bučnega olja. Ko nas je direktorica Sonja Krabonja popeljala skozi proizvodne obrate, smo se čudili majhnim prostorom in še manjšim, ne preveč modernim strojem in opremi. Proizvodna številka se morda zdi velika, vendar nas je Krabonjeva popravila, da gre še vedno za lokalno, bolj butično pridelavo. Količina po starih tovornih merah predstavlja deset vagonov ali pet šleperjev, kar v industrijskem smislu ni prav veliko.

Kljub vsemu je središka oljarna od začetka pomenila dodaten zaslužek okoliškim kmetom. Seme, ki so ga doma sami ročno natrebili, izluščili ter posušili, so prodali v oljarno ali pa so ga kar zamenjali za bučno olje, da ga ni bilo treba kupovati. Krabonjeva nam je povedala, da imajo trenutno čez 50 kmetov kooperantov, ki gojijo buče in od katerih odkupijo seme – bučnice. Lanska odkupna cena je bila solidna; za kilogram suhih bučnic so kmetom odšteli od 3,4 do 3,6 evra, za sveže pa 1,5 evra. Skupno letno odkupijo od 200 ton pa, v dobrih letinah, do 300 ton bučnic, nekaj od tega so jih kupili tudi na Hrvaškem.

Direktorica Sonja Krabonja FOTO: Jaroslav Jankovič
Direktorica Sonja Krabonja FOTO: Jaroslav Jankovič

»Cena bučnic iz leta v leto močno niha. Pridelava buč je namreč zelo zahtevna in pridelek je močno odvisen od vremena. Odkupna cena je zato odvisna od povpraševanja tako v Sloveniji kot denimo Avstriji in na Hrvaškem. Če je pridelek slab in je pomanjkanje bučnic, so oljarne v Avstriji pripravljene odšteti precej več za kilogram, tako odkupna cena tudi nam naraste,« pojasnjuje Krabonjeva. A zanimivo, blagovna menjava bučnice za olje je ostala: »Pridelovalci prinesejo posušene bučnice in domov odnesejo olje. Stara tradicija blagovne menjave se je tako ohranila do danes.«

Danes sejejo golice

Ob dobri letini kmet povprečno pridela do 700 kilogramov suhih bučnic na hektar, ob slabih jih ne nabere niti 400 kilogramov, ob izjemnih pa nekateri poberejo tudi tono in več na hektar.

Oljarna pred vojno FOTO: Arhiv Jeruzalem Sat
Oljarna pred vojno FOTO: Arhiv Jeruzalem Sat

Krabonjeva pove, da za proizvodnjo enega litra bučnega olja potrebujejo 2,5 kilograma suhih bučnic. Danes pridelovalci sejejo buče golice, ki imajo veliko semen, včasih pa so masivne rumene, t. i. svinjske buče, ki so bile primerne za krmo, glede na velikost pa so imele relativno malo semen. Kmetje so jih zato še posebno skrbno zbirali in sušili, bučnice so pomenile zlato bero.

V oljarni so v skladu s sodobnimi tržnimi smernicami program izdelkov seveda posodobili. Danes ponujajo štiri vrste bučnega olja, osnovno, z dodatkom česna, čebule ter še hladno stiskano. Hkrati so si zamislili bučnice s kar 13 različnimi okusi. V svojem butiku prodajajo tudi mlečno čokolado z bučnimi semeni, ki je nekaj posebnega, a se tudi bučnim namazom ne gre odreči. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas