KAJ JE Z OGRAJO?

Bralka Ana ogorčena nad mrežo, ki je plavala v vodi: Kaj se dogaja?

Opaža, da naj bi v naravnem rezervatu Škocjanski zatok v Kopru prehitro izginjali labodji mladiči. Zakaj v rezervatu že leta ne popravijo razpadajočih vrat?
Fotografija: Plavajoča mreža. FOTO: bralka Mateja
Odpri galerijo
Plavajoča mreža. FOTO: bralka Mateja

Na nas se je obrnila bralka Ana (njeno pravo ime hranimo v uredništvu), ki nas je opozorila na domnevno slabo stanje v naravnem rezervatu Škocjanski zatok. V preteklosti naj bi tam labodji mladiči izginjali. Zaradi podobnih primerov po Sloveniji se domneva, da naj bi jih ugrabljali in prodajali dalje. V prvi vrsti naj ne bi bilo dobro poskrbljeno za njihovo varnost, o čemer pričajo tudi na več mestih porušena vrata, ki ščitijo zatok in so postavljena ob naravnem rezervatu. Poleg pomanjkljive varnosti to tudi kazi podobo turistične lokacije, saj je zelo znana in obiskana. Z vprašanji smo se obrnili na Škocjanski zatok ter Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), od koder so nam poslali odgovore v imenu obeh institucij. 

»Zaradi uničenih vrat imajo tatovi lažji dostop do labodov in ostalih živali«

Brako Ano razburjajo poškodovana ograja v okolici zatoka, ki naj bi po njenem mnenju morala ščititi območje naravnega rezervata pred tem, da bi živali pobegnile ali da bi imeli ljudje prost dostop. Kot smo preverili, so domneve o kraji labodjih mladičev v Sloveniji že dalj časa prisotne v javnosti.

Bralka ne razume, zakaj tako pomembnega naravnega dragulja država ne zaščiti z obnovo vrat in ograje, ki že leta propada, s tem pa naj bi imel vsakdo in kadar koli dostop tudi zunaj uradnih ur. Domačini naj bi vodstvo Škocjanskega zatoka že večkrat opozorili na uničena vrata, a doslej niso še ničesar popravili. 

Bodo za ograjo sploh poskrbeli?

Z DOPPS so nam odgovorili, da ograja ni na območju naravnega rezervata, temveč pripada območju lokalne ceste med poslovnim objektom Čebelnjak in krožiščem na Serminu, s čimer pa to območje od 1. marca letos ureja Direkcija RS za infrastrukturo. Njihov odgovor po katastrski številki parcele zagotovo drži, a gre za ograjo, ki je postavljena ob zatoku, s tem varuje dostopnost do zavarovanega območja, kar priznavajo tudi na DOPPS.

Da bi preprečili vstop morebitnim nezaželenim obiskovalcem, »bi bilo treba postaviti panelno ograjo po celotni dolžini lagune ob bertoški vpadnici, kar predstavlja ogromno investicijo, ki si je v tem primeru žal ne moremo privoščiti«, pravijo.

Pred marcem letos je območje, kjer stoji ograja, upravljala koprska občina. Tam so nam povedali, da so uničeno ograjo ob zatoku delno že odstranili, »ker je predstavljala nevarnost za uporabnike tamkajšnje kolesarske steze in pločnika, poleg tega pa je ograja kvarila videz okolice«. Pri tem prostega dostopa do zaščitenega območja rezervata ne omenjajo, in kot pravijo, ta del zgodbe ni več v njihovi domeni. »Odločitev o končni odstranitvi, popravilu ali zamenjavi prepuščamo novemu upravljavcu Škocjanskega zatoka.« Torej Direkciji RS za infrastrukturo.

Bralka: Čigava je mreža, ki plava ob labodki?

Bralko zanima, zakaj je mreža ob labodki, ki je tisto noč izgubila mladiče. DOPPS odgovarja, da mreža lahko marsikaj pove, a je težko z gotovostjo trditi, ali je kdo mladiče ukradel. » Zaposleni smo opravili naravovarstveni obhod, vendar je nismo našli. Poslani del rezervata obsega okoli 90 hektarjev, njegov obseg je približno 10 km, od katerih je le štiri kilometre lagunskega obrežja dostopnega peš. Na območju rezervata redno opravljamo naravovarstvene obhode, vendar je območje tako veliko, da ne izključujemo možnosti kršitev. Tukaj so nam v veliko pomoč tudi obiskovalci, ki nas ob opozarjajo na morebitne kršitve, s tem pa tudi mi lahko območje pregledujemo in v primeru ponovitve kršitve zadevo prijavimo policiji.« Dodajajo še, da je poslani del rezervata bogat z ribami in je vrša morda postavljena za ribolov. 

Omenjajo sicer morebiten ribolov, a ko smo preverili, smo ugotovili, je ta aktivnost na zavarovanem območju rezervata pričakovano prepovedana.

DOPPS še odgovarja, da kraj ali izginjanja labodjih mladičev v Škocjanskem zatoku niso zaznali, bralkine skrbi pa so označili za »domneve brez strokovne osnove in podlage«.

Pravijo, da je ob več zaporednih obiskih Škocjanskega zatoka povsem mogoče, da oseba enkrat vidi, denimo, šest labodjih mladičev, drugič pa le tri.

»Povsem razumljivo je, da se zato porodi vprašanje, kje so preostali mladiči. V tistem trenutku so najverjetneje le nekje skriti med trstičjem. Ko govorimo preživetju mladičev laboda grbca, pa je treba vedno upoštevati tudi naravno smrtnost mladičev. Odstotek uspešno gnezdečih parov je v Srednji Evropi med 68 in 84, s precejšnjimi medletnimi razlikami in slabšim uspehom pri kasneje v sezoni gnezdečih parih. Uspešnost gnezdenja se povečuje tudi s trajanjem partnerske zveze para in starostjo ptic. Raziskave na Poljskem so recimo pokazale, da je preživetje mladičev do starosti približno 100 dni 68-odstotno, z medletno variacijo 63–76 odstotkov,« pojasnjujejo.

Bralko odgovori DOPPS  niso prepričali, saj dvomi o naravni selekciji labodjih mladičev, »če čez noč izgine celo leglo, ostanejo pa poškodovani labodji starši. Takšne in podobne tragedije mladičev se po nepotrebnem ponavljajo iz leta v leto po vsej Sloveniji in razen prostovoljcev nihče ne ukrepa kaj dosti. Da pri vsem denarju, ki se ga vlaga v turizem, že leta niso zmožni popraviti trojih vrat, pa je tudi že smešno.«

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali posnetek.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas