Boruta zbila in napadala divja svinja
Minuli mesec se je končal s še enim napadom zveri na človeka: na območju Pijave Gorice je medved v gozdu napadel 53-letno občanko in jo lažje poškodoval. »Svojec jo je odpeljal v UKC Ljubljana, tam so ji oskrbeli lažje rane,« so sporočili z ljubljanske policijske uprave in dodali: »Ker je na tem območju sploh ob lepem vremenu veliko pohodnikov in sprehajalcev, opozarjamo na previdnost.«
Še prejšnji konec tedna je medvedka napadla lovca Benjamina Purgerja v okolici Postojne; iz Purgerjevega opisa dogodka pa se zrcali marsikaj, kar trenutno tare številne z naravo povezane Slovence ter prostoživeče živali: medvedka z mladičema je januarja (ko bi pregovorno morala spati) napadla lovca, ki je bil na pogonu za divjimi prašiči zaradi prašičje kuge. Naravna razmerja so po navadi nepovratno porušena. »V zadnjih letih se je pri nas poleg števila medvedov bistveno povečalo število divjih prašičev in jelenjadi,« potrjuje tudi Urša Kmetec z Lovske zveze Slovenije (LZS).
Borut Hofbauer po srečanju z divjo svinjo FOTO: Rtl.hr
Samice vredne dvakrat več
Divji prašiči so akutna težava, precej je k temu pripomogla lanska spomladanska pozeba, zaradi katere jeseni ni bilo obroda: »Na podlagi neuradnih podatkov lahko sklepamo, da so divji prašiči povzročili največ škode na primorskem in zahodnem visokokraškem lovskoupravljavskem območju (zahodni in jugozahodni del Slovenije), kjer trenutno nastaja največ škode,« navajajo na ministrstvu za kmetijstvo. Divji prašiči povzročajo večino škode z ritjem travne ruše: »Leta 2021 so prav tako povzročili največ škode na travni ruši, nato pa so bili poškodovani vinska trta, koruza, krompir in drugi pridelki,« dodajajo s kmetijskega ministrstva. Kmetčeva pojasnjuje: ključni vzrok so ogrci, ličinke majskega hrošča, ki so se zaredili na njivah in travnikih: »Največjo težavo predstavljajo ličinke, ki obžirajo koreninice kulturnih rastlin in lahko povzročijo večji izpad pridelka.«
Dejstvo je, da je Slovenija pri upravljanju medveda v pat položaju, ujetnica nevladnih naravovarstvenih organizacij in upravnega sodišča, ki vedno znova zaustavi odstrel, pravijo pri KGZS ter v zvezi z medvedi in divjimi prašiči poudarjajo: »Čeprav se tudi strokovna javnost zavzema za redno upravljanje medveda in volka, kar vključuje redni odvzem (obe populaciji sta v ugodnem ohranitvenem stanju), sodišča odločajo drugače.«
S Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) navajajo, da je hudo tudi na zasavskem, pomurskem in kočevsko-belokranjskem lovskoupravljavskem območju: »Nekateri kmetje so obupani, saj nimajo krme za živino,« navaja Robert Peklaj z oddelka za odnose z javnostmi pri KGZS. Ti pričakujejo tudi nadaljnje redčenje divjega prašiča: »Ne samo zaradi prevelike škode, temveč tudi za preprečevanje pojavnosti in širjenja afriške prašičje kuge.« Škode pa je v 2021. po prvih podatkih za 70 odstotkov več kot prejšnja leta!
S Hrvati si delimo prašičje preglavice
V kaj se lahko sprevrže srečanje človeka in divjega prašiča (ter psa), pa se je pokazalo pred dnevi v hrvaški Istri, kamor se bo tudi prenekateri Slovenec odpravil kmalu, ko zemljo pogrejejo pomladanski žarki. V zaledju Lovrana je 44-letni Borut Hofbauer iz Lovreća med sprehodom le 200 metrov od najbližjih hiš zagledal tri mlade vepre kakšnih 30 metrov pred seboj; ko se je obrnil, pa je zaslišal agresivno sopenje: »Iz grmovja je pritekla divja svinja, me zbila in zrinila do drevesa.« Branil se je in jo udarjal s pestjo in kamnom, a jo je pošteno skupil: »Kri je brizgala iz glave, jakna je bila natopljena s krvjo, poškodovana obraz in noga,« je za hrvaško televizijo RTL našteval Hofbauer. Njegov pes je – mimogrede – pobegnil in se z vrvico zataknil v grmovju, kjer ga je rešil premikasteni lastnik. Sicer se divje svinje že lep čas sprehajajo tudi po Rovinju, od koder jih nikakor ne morejo pregnati.
Previdnost pred divjimi svinjami še zdaleč ni odveč – tako v gozdu kot na poljih in travnikih ter ob meji z Italijo predvsem v vinogradih, naštevajo kritične lokacije. Nujno bo zavarovanje premoženja: »Smiselno je, da kmetje ogradijo kmetijske površine (fiksna ali električna ograja), na katerih so posajene več vredne kmetijske kulture (vrtnine, vinske trte), če to teren sploh omogoča,« svetujejo na kmetijskem ministrstvu, kjer dodajajo, da se lahko škoda zaradi divjih prašičev »zmanjša le z zadostnim odstrelom, saj jim je zelo težko preprečiti, da bi se prehranjevali na kmetijskih površinah«. Nemara bo vsaj v tem primeru narava težje našla svojo pot.
19.348 divjih prašičev so odstrelili lani, a še vedno rovarijo.
