MOZIRJE – Zakonca Ranko in Milena Momčilović sta se pred desetletjem iz Prihove v Nazarjah preselila v Nove Loke pri Mozirju. V hiši, ki stoji na poplavno ogroženem območju tik ob tamkajšnjem nogometnem stadionu, s svojo družino živi še ena od njunih hčera. Tik ob stavbi je manjši borov gozdiček. Ranko ga je vsa ta leta upravljal, ga skrbno urejal in pomlajeval. Vendar se utegne zgoditi, da bodo ta naravni branik pred povodnijo in vetrom kmalu izruvali z gradbeno mehanizacijo, in to tako rekoč tik pod Rankovim balkonom, kajti zemljišče je občina prodala investitorju, ki bi tod zgradil tri hiše.
Del parcele v upravljanju
»Ko smo se naselili, so nam rekli, da je to zelena cona, in zagotovili, da tega kotička ne bodo prodajali. Na to sem se zanašal. Predel, kjer je zdaj borov gozdiček, je bil prej zaraščen z grmičevjem, neprehoden, povsod so ležali odpadki. Prijatelj iz Beograda mi je prišel pomagat. Ostal je tri mesece, vsak dan sva čistila,« pove Ranko, ki je imel ta del parcele v upravljanju. V gozdičku, ki je poleti prijetno hladen, ob spomladanskem taljenju snega pa nekolikanj spominja na deževni gozd, je uredil manjše igrišče za vnuke. Dostop vanj ni omejen. Vsakdo lahko pride, tudi športniki iz bližnjega parka v njem radi poiščejo senco za počitek. Nove Loke pač ležijo v enem najbolj mirnih in prijetnih mozirskih kotičkov, poleg športnega centra je le streljal proč znameniti park cvetja Mozirski gaj, nekaj domačij se ukvarja s kmečkim turizmom, ribogojstvom in vzrejo konj.
»Lani me je hči opozorila, da si nekdo zelo zvedavo ogleduje gozdiček. Takrat sem prvič pomislil na težave. Ne predstavljam si, da bi ob naši hiši brneli stroji in ruvali drevesa, ki sem jih negoval. Izkopati bi morali vsaj meter globoke kraterje. Občina nas je nato obvestila, da pripravlja javno dražbo za parcelo, a te ni bilo, prav tako ne razpisa in obvestila na oglasni deski. Kupca so imeli, še preden so se začeli uradni postopki,« meni Ranko, razočaran, ker so ga izrinili iz kroga ponudnikov, niti vlaganj v parcelo mu niso priznali. »Odkupil bi ga za 45 evrov neto po kvadratu. Ne vem, za koliko so parcelo dejansko prodali, a očitno se jim je s prepisom na novega lastnika zelo mudilo. Vse, kar zahtevam, je, da gozdiček ostane kot naravni branik pred vodo in vetrom, saj takšnega ne najdete vse do Letuša. S krajani smo podpisali peticijo, občinski svetniki bodo problem obravnavali na izredni seji.«
Za nameček ni določena niti razmejitvena črta med gozdom in Momčilovićevim stavbnim zemljiščem, ki naj bi jo pomaknili bližje k hiši. »Prvi kupec zemljišča je bil Mirko Strašek, direktor podjetja KLS Ljubno. Dolgo se poznava. Je rekel, da bova zdaj soseda in da bova že uredila, kakor je treba. Očitno je zaslutil težave in posel prepustil nečaku Boštjanu Ogrizku (podjetje Morfej, op. a.). Poklical sem ga, da bi se dogovorila, pa nič.« Ranko ne bo privolil, da bi njegov dolgoletni trud kar tako šel vnemar, še manj si želi dolgoletnega pravdanja po sodiščih. »Žal najbrž ne bo šlo drugače,« je razočaran.
Dogovarjali bi se, dogovorili pa ne
Tudi na mozirski občini so dejali, da se ves čas trudijo z dogovorom odpraviti nesoglasja. »Momčilovićeva hči je bila pri meni in z njo bi se dalo dogovoriti, a oče nam vseskozi grozi z odvetnico, za parcelo pa ponuja samo dva evra za kvadratni meter. Verjemite, da v svojem naselju ne želim sporov, prvič pa slišim, da bi zaradi gozdiča napovedali izredno sejo občinskega sveta,« nam je zatrdil župan Ivan Suhoveršnik. V pisnem pojasnilu so navedli, da je Momčilović res hotel kupiti gozdiček, a je bilo zemljišče takrat še v državni lasti in je šele leta 2007 prešlo na lokalno skupnost. Lani so zaradi pomanjkanja stavbnih parcel in velikega zanimanja za gradnjo v Mozirju pripravili predlog odprodaje tega premoženja, mednje je zajet tudi sporni borov gozdiček na 2800 kvadratnih metrov veliki parceli. V javnem razpisu so interesente opozorili na pomožne objekte, ki so postavljeni na črno, ta del zemljišča pa želi uporabnik odkupiti. Slatinsko podjetje Morfej se je edino prijavilo in navedlo, da bi tam zgradilo tri stanovanjske hiše, vendar bi s sosedi želeli normalne odnose. Pri parcelaciji zemljišča je Momčilović postavil nesprejemljive zahteve.«
