ODKRITO

Bojana Beović: Ko gledamo za nazaj, je bilo marsikaj tedaj pretirano

Objavljeno 23. maj 2020 09.27 | Posodobljeno 23. maj 2020 10.23 | Piše: STA, A. L.

Obstaja možnost, da postane virus nevarnejši, se bolj prenaša in povzroča hujše bolezni, o prihodnosti novega koronavirusa pravi Beovićeva.

Bojana Beović, infektologinja in vodja strokovne skupine za covid 19. FOTO: Blaž Samec, Delo
Realno je pričakovati, da poleti ne bomo doživeli drugega vala epidemije koronavirusa, lahko pa se pojavi jeseni ali pozimi, napoveduje vodja strokovne skupine za covid 19 Bojana Beović. Boji se predvsem hkratne epidemije gripe in koronavirusa. Poudarja, da je treba narediti vse, da v drugem valu ne bi ponovno zapirali države in javnega življenja.

»Glede na trenutno epidemiološko stanje in glede na to, da se ljudje poleti družimo bolj na prostem, ni šol in tovrstnega združevanja, je realno pričakovati, da ne bomo doživeli takoj novega epidemičnega vala,« je v pogovoru povedala infektologinja Beovićeva iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. A že jeseni se bo položaj spremenil. Šole in fakultete se bodo vnovič odprle, ljudje pa se bodo v hladnem obdobju leta bolj zadrževali v zaprtih prostorih. To so razmere, v katerih se respiratorni virusi tudi sicer bolj prenašajo.

Velik del prebivalstva občutljiv

Drugi val je po besedah Beovićeve realna možnost, ker virus še kroži in je velik del prebivalstva zanj še občutljiv. »Tudi za tistih nekaj odstotkov ljudi v Sloveniji, ki so bolezen preboleli, se še ne ve, ali so odporni proti novi okužbi.« Tako je »možen kakršen koli novi val, tudi ogromen«. Hkrati se tudi mikroorganizmi spreminjajo. »To je lahko zelo špekulativno. Obstaja možnost, da postane virus nevarnejši, se bolj prenaša in povzroča hujše bolezni. Ali pa gre v obratno smer. Eno in drugo je možno, oboje poznamo pri različnih mikroorganizmih, ki krožijo ves čas.« Ravno zato se je treba osredotočiti na tiste dejavnike, ki bodo določili potek drugega vala, na katere lahko sami vplivamo, pravi.

Poleti mora potekati intenzivna mikrobiološka diagnostika in treba je testirati vsak sum na okužbo, tudi tiste s simptomi, ki niso zelo značilni za covid 19, recimo otroke z drisko. Na ta način je možno omejevanje kontaktov prek epidemiološke službe, s čimer se lahko preprečijo večji izbruhi in odloži prihod drugega vala epidemije.


 

Usposabljajo mlade zdravnike in medicinske sestre

Pripraviti se mora zdravstveni sistem. V UKC Ljubljana se že usposabljajo mladi zdravniki in medicinske sestre za delo z najtežje bolnimi, podobno se organizira za celotno Slovenijo. Problem namreč ni več število ventilatorjev, ampak osebja, ki jih zna upravljati. Tudi v prihodnje bodo bolnike najprej sprejemali le na infekcijski kliniki UKC Ljubljana, ob večjem številu dodatne tri bolnišnice, to so UKC Maribor, klinika Golnik in Splošna bolnišnica Celje, in nato po potrebi tudi druge.

V zdravstvu se predvsem bojijo hkratnega drugega vala koronavirusa in povečanja števila okužb z gripo. »Pri nas je bila v prvem valu smrtnost majhna (razen pri bolnikih v visoki starosti) ravno zato, ker je bil vsak bolnik deležen vsega, kar je bilo možno. Če se nam bo zgodila kombinacija z gripo, kot je bilo v Italiji, bodo razmere slabše. Ob večjem številu bolnikov kakovost obravnave pade, saj na taki ravni ni izvedljiva.« Deloma bi lahko to preprečili z bolj množičnim cepljenjem proti gripi. Cepivo proti gripi je po njenih besedah razmeroma slabo, a vendarle zmanjša potrebo po hospitalizaciji in smrtnost.

Tudi v domovih za starejše je treba poskrbeti z ukrepi, da se virus ne bo širil, po drugi strani pa omogočiti ljudem normalno življenje. »To je težko, veliko se pogovarjamo in skušamo najti pot, ki bo življenjska, sprejemljiva in varna.«

Privaditi se življenja z virusom

Če pride do drugega vala epidemije, je treba narediti vse, da se ne bo znova 'zaprla' država oz. ugasnilo javno življenje, ampak bi po potrebi zapirali le »posamezne šole, tovarne, restavracije, skratka okolja, kjer se je prenos zgodil. Morda tudi kakšno lokalno skupnost, občino, sicer pa ne.« Beovićeva trdi, da se moramo naučiti živeti z virusom, dokler nimamo cepiva ali zdravila, ki bi bilo zelo učinkovito. Ne le do drugega, pride lahko namreč tudi do nadaljnjih valov epidemije, sčasoma pa tudi do bolj sezonskega ponavljanja bolezni, ki je značilno za respiratorne viruse. 

Konec meseca se resda končuje uradno razglašena epidemija, a to ne pomeni, da je bolezen dejansko za nami. »Imam zelo slab občutek, da so ljudje prepričani, da je epidemija za nami in da je zdaj vse po starem. Danes sem dvakrat dobila ponudbo, da se rokujem, in to od svojih kolegov, ki bi se morali dobro zavedati, da se to ne dela več.« Trenutno je možnost, da dobimo virus drug od drugega res majhna, a čim bo virusa več, »bo tudi stisk roke lahko problematičen«.

Politika jih je sorazmerno dobro poslušala

S koncem meseca se bo po mnenju Beovičeve ukinila strokovna skupina, ki jo vodi. »Politika nas je sorazmerno dobro poslušala. V začetku, dokler so bile stvari zelo napete, celo zelo dobro.« Priznala pa, da je bilo pri sproščanju ukrepov nekaj pogajanj. »Mi smo želeli biti sorazmerno konservativni, predvsem smo želeli ustvariti stopenjsko sproščanje, da bi lahko sledili, kaj se dogaja. To smo v grobem dosegli.«

Z razglasitvijo konca epidemije je bila seznanjena. O njem sta se sicer dogovarjala služba vlade za zakonodajo in NIJZ. »Naš strokovni problem je bil, ali bomo lahko ohranili vse ukrepe kljub preklicu epidemije,« je pojasnila, a dodala, da je po tistem, ko so to dilemo odpravili, do odločitve prišlo zelo na hitro. Tako na hitro, da se strokovna skupina ni imela časa sestati.

Sicer pa se namerava Beovićeva jeseni ponovno potegovati za mesto predsednice Zdravniške zbornice Slovenije. Prvi razpis je bil razveljavljen v času vrhunca epidemije, kar je bilo po njeni oceni razumljivo, četudi zdaj kaže, da bi bile volitve v maju pravzaprav možne. »Ko gledamo za nazaj, je bilo marsikaj tedaj pretirano,« je priznala, a dodala, da je ravno to 'pretiravanje' vzrok, da se je epidemija hitro umirila.




Deli s prijatelji