Bodo visoke cene energentov pokopale bazen v Hrastniku?
Medtem ko se v sosednjih Trbovljah počasi približujejo normalnim zneskom za toplotno ogrevanje in toplo vodo, pa še nič kaj dobro ne kaže v Hrastniku, kjer so se celo znašli v precepu, ali naj zaprejo notranji plavalni bazen. Stroški tako zanj kot za druge javne ustanove in društva so preprosto še vedno nevzdržni, čeprav so se stvari vmes malce premaknile.
»Januarska položnica za ogrevanje našega bazena znaša 11.190,48 evra. Razlog je podražitev cen daljinskega ogrevanja z nekaj več kot 65 evrov za megavatno uro na prek 291 evrov, pa še DDV,« pojasnjuje hrastniški župan Marko Funkl. Glavna težava je pogodba za ogrevanje med občino in Petrolom; za daljše obdobje je bila nepreklicno sklenjena že pred leti, stvari se tako vrtijo v začaranem krogu, povrhu pa kakšne oprijemljivejše, sploh dolgoročne rešitve ni videti.
Za zdaj še obratuje
Bazen za zdaj še gosti plavalce, a kako bo v prihodnje, ne more nihče napovedati. Izvedli naj bi še dodatne ukrepe za optimizacijo stroškov, kar je pripeljalo do približno 15 odstotkov prihrankov na področju porabe energije. Pri iskanju rešitev so občane, ne le iz Hrastnika, ampak tudi sosednjih občin, povabili k čim večjemu obisku; ta se je v enem mesecu povečal za 10–15 odstotkov, realno povečanje pa bo mogoče ugotavljati ob koncu sezone. Odziv uporabnikov je razveseljiv, čeprav je morala občina podražiti vstopnice in storitve na bazenu za 30–40 odstotkov. Pomislili so tudi na pomoč drugih občin, a pogovori še niso stekli, Hrastnik pa je k prevzemu dela bremena pozval družbo Petrol.
Konec februarja so prejeli obvestilo, da bodo 1. februarja neregulirano ceno znižali na dobrih 244 evrov/MWh, še vedno pa je tudi nov znesek eden najvišjih ali celo najvišji za daljinsko ogrevanje v državi. Občina je od Petrola zahtevala predlog rešitve, saj so v preteklosti podpisali pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu pri energetski sanaciji objekta. »Ta zdaj občino zavezuje, da ne moremo niti razmišljati o alternativnem viru ogrevanja. Pogodba se je tako še enkrat izkazala kot koristna za zasebnega partnerja. Dokler so dobički, naj bi se ti porazdelili, v takšni situaciji pa posledice nosi le javni partner, torej občina Hrastnik,« dodaja župan.
Občina bo skupaj s Petrolom zato proučila dodatne možnosti za alternativni vir ogrevanja, kot so nazadnje sporočali tudi s Petrola.
Težave tudi drugje
Težav z ogrevanjem pa nima le bazen, ampak tudi druge občinske ustanove in nekatera društva. »Občina je v proračunu predvidela višje cene daljinskega ogrevanja in bo podražitve za javne zavode pokrila z upanjem, da bosta imela v prihodnje tako ponudnik kot država, ki bi določenim odjemalcem morala priti naproti, da se breme porazdeli, več posluha,« pojasnjuje župan. Za društva, ki so bila izpuščena iz regulacije cen energetske draginje, je občina z apelom na odborih za šport in kulturo predvidela del občinskih sredstev pri obeh razpisih za pokrivanje visokih položnic za daljinsko ogrevanje. Vrtec spada med zaščitene odjemalce, ki jim je vlada z uredbo zamejila ceno ogrevanja.
Težav z ogrevanjem nima le bazen, ampak tudi druge občinske ustanove in nekatera društva.
Na začetku marca je Funkl s še štirimi župani občin, ki se soočajo z enako problematiko, obiskal ministra Matjaža Hana na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ta bo predsedniku vlade podal pobudo za regulacijo cen daljinskega ogrevanja za plavalne bazene. Ministrstvo je pripravilo tudi sveženj pomoči za najbolj prizadeta podjetja. V dogovorih za podoben ukrep je tudi občina Hrastnik, rešitev bodo najprej uskladili z Območno obrtno-podjetniško zbornico Hrastnik.
Dokler so dobički, naj bi se ti porazdelili, v takšni situaciji pa posledice nosi le javni partner, torej občina Hrastnik.
Glede problematike bazena so se na pobudo župana Hrastnika angažirale tudi druge nemestne občine, ki imajo v javni lasti bazen. Župani nekaterih, gre za Ribnico, Železnike, Radovljico in Ravne na Koroškem, so se pridružili sestanku pri ministru Hanu.
