Bo koronavirus postal sezonski? Tako odgovarjajo znanstveniki

Na javnem posvetu o cepljenju proti covidu 19, ki ga je pripravila Zdravniška zbornica Slovenije, so spregovorili o pomembnosti cepljenja za prihodnost naših življenj z virusom. Kot vse kaže, bo namreč ta še nekaj časa z nami. 

Vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović je med drugim poudarila, da je po vsem svetu cepljenih že več kot milijarda ljudi.  Sloveniji je z enim odmerkom cepljena približno tretjina ljudi. »Več bo cepljenih, manj bo ukrepov,« je poudarila.

Cepljenje je stara in preizkušena tehnika, zato težko govorimo, da o cepljenju malo vemo, je povedal mikrobiolog in imunolog Alojz Ihan. »Razmnožimo imunske celice, preden dobimo bolezen. To nam prihrani prvo prebolevanje okužbe, še zlasti, kjer je bolj tvegano zboleti, to je lahko tveganje ob cepljenju. Pri covidu tako že imamo odziven imunski sistem, ki se odzove s protitelesi prej kot v 14 dneh. V tem primeru človek ne zboli v težjih oblikah, ga preboli kot lažjo gripo. Če pa je imunski sistem manj odziven, zlasti pri starejših, pa izgubljamo to časovno bitko z virusom, sproži se plaz vnetja po telesu, kar je lahko usodno za potek bolezni,« je pojasnil. S cepljenjem tako naredimo odločilno razliko v tej časovni tekmi. Ko se cepimo pred boleznijo, se imunski sistem lahko pripravi, še preden se začne bolezen. Ihan je poudaril, da je ravno zato pri covidu cepljenje tako učinkovito.

Ihan je tudi poudaril, da je po cepljenju imunski odziv močnejši kot pri bolezni, prav tako bolj obvladljiv in enoten. »Pri tistih, ki so preboleli bolezen, ne vemo, kako močan imunski odziv razvije, zato je cepljenje zelo zaželeno.«

O tem, kako je učinkovito, kažejo podatki iz Izraela, kjer so z dvema odmerkoma že cepili več kot 80 odstotkov populacije nad 60 let. Podatki kažejo, da se je število ljudi v bolnišnicah močno zmanjšalo ter da so v bolnišnicah ljudje, ki niso bili cepljeni. Ob dejstvu, da je cepljenih že več kot milijarda ljudi, lahko znanstveniki že opravljajo študije na populaciji 100.000 ljudi. Ihan tudi poudarja, da raziskave kažejo, da so vsa cepiva, ki jih uporabljajo evropske države, zelo enakovredna. »Poleg tega po cepljenju tudi v nosni-žrelni sluznici razvijemo protitelesa, zaradi katerih se tam virus težje naseli, kot če ne bi imeli protiteles. Kar pomeni, da cepljeni ljudi od tri- do petkrat manj prenašajo okužbe.«

Zakaj se cepiti?

Infektolog Janez Tomažič je o tem, ali bo virus postal endemičen, torej ali bo z nami ostal tudi v prihodnje, povedal, da tako meni 89 odstotkov znanstvenikov, ki so sodelovali v anketi o tej tematiki. Razlog za to so imunski pobeg, kratkotrajna imunost, težja dostopnost do cepiv v nerazvitih delih sveta.

Če imajo mlajši dvome o cepljenju, naj upoštevajo, da imajo lahko tudi še več tednov po preboleli bolezni težave z nespečnostjo in depresijo. In zakaj bi se nekdo sploh cepil? »Zaradi sebe, zaradi bližnjih in družbe,« je odgovoril. Družba bo po 60-odstotni precepljenosti po njegovem mnenju svobodnejša. Kdor se ne bo cepil, se bo moral bodisi vse življenje skrivati pred novim koronavirusom ali pa bo prej ali slej zbolel, lahko huje, je posvaril.