SPREMEMBA ZAKONA?

Bo za vstop v vojsko dovolj le osnovna šola?

Tak je predlog. Vojak pa bi moral pozneje med službo končati še srednjo šolo.
Fotografija: Kandidate naj bi usmerili v izobraževanje za določene poklice, ki jih je v SV premalo. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Kandidate naj bi usmerili v izobraževanje za določene poklice, ki jih je v SV premalo. FOTO: Jure Eržen, Delo

Predlog novele zakona o službi v Slovenski vojski (SV), ki je v javni razpravi do 28. novembra, kot ustrezno izobrazbo za vojaka šteje tudi dokončano osnovno šolo, če kandidat za zaposlitev ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z ministrstvom za obrambo sklene pogodbo o izobraževanju ob delu za pridobitev srednje poklicne, splošne ali strokovne izobrazbe.

Ministrstvo bo krilo vse stroške, ki bodo nastali z izobraževanjem. Če pripadnik ne bi končal šolanja za pridobitev srednje izobrazbe, mu pogodba o zaposlitvi preneha. Ministrstvo bo sklenilo pogodbe oziroma dogovore s srednjimi šolami, v katerih se bodo določile obveznosti obeh pogodbenih strank. Pri tem bodo pri izobraževanju upoštevali posebno naravo, ki jo ima delo vojaka, tako denimo terene, vaje, usposabljanja in večdnevne obremenitve. Prav tako naj bi kandidate usmerili v izobraževanje za določene poklice, ki jih je v SV premalo.

Kaj še določa predlog?

Predlog poleg tega določa, da se ob upoštevanju zakona o službi v SV povišana pripravljenost odredi za čas izvajanja nalog zunaj države, med pripravljenostjo ali izvajanjem nalog kolektivne obrambe v skladu z načrti zavezništva, v izrednem ali vojnem stanju, v času, ko je enota dana na razpolago zavezništvu oziroma šest mesecev ali manj pred napotitvijo na nalogo v tujino.

Povišano pripravljenost s pisnim ukazom uvede načelnik generalštaba SV. V tem času se ne uporabljata niti evropska direktiva o delovnem času niti zakon o delovnih razmerij, ki med drugim opredeljuje dnevni in tedenski počitek, saj gre za izjemo po sodbi EU.

Predlog ureja tudi pripravljenost v času opravljanja stražarske službe, in sicer tako, da se pripravljenost za delo na delovnem mestu oziroma v določenem kraju v času opravljanja stražarske službe šteje v delovni čas. S tem se odpravlja neskladje nacionalne zakonodaje z evropsko direktivo v povezavi z opravljanjem stražarske službe. Vrhovno sodišče je marca letos na podlagi poprejšnje sodbe evropskega sodišča odločilo, da je treba čas vojakove pripravljenosti v obdobjih straže šteti v delovni čas.

Zavezanost k spoštovanju sodb

Na obrambnem ministrstvu so proti koncu oktobra za STA pojasnili, da so zavezani k spoštovanju sodb tako slovenskih kot evropskih sodišč in da tudi v tem primeru sledijo prav tem. Kot poudarjajo, je vsebina sodbe jasna in nalaga, da je čas pripadnikove pripravljenosti v obdobju straže treba šteti v delovni čas.

S predlaganimi spremembami zakona zato plačevanje straže urejajo v skladu z zahtevami sindikata vojakov Slovenije in sindikat ministrstva za obrambo, ki sta zadevo tudi pripeljala do evropskega sodišča.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije