Šef NLB v čustvenem govoru pozval superšportnike: Naj pridejo z milijardami v Slovenijo

Na Delovi poslovni konferenci Šport 2025 je predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak spregovoril o gospodarskem in davčnem okolju v Sloveniji ter njegovem vplivu na šport.

Predlog za davčno reformo vrhunskih športnikov

Brodnjak je izpostavil pomen športa kot ključnega ambasadorja države v svetu ter pozval k sistemski davčni razbremenitvi:

»Če se resno pogovarjamo, da je šport sidro nacionalne zavesti in ključni ambasador Slovenije v svetu, potem moramo sprejeti sistemske ukrepe – da šport davčno povsem razbremenimo.«

Med predlogi, ki jih je izpostavil, je tudi uvedba pavšalne 10-odstotne obdavčitve za profesionalne športnike med aktivno kariero. Tako bi, po njegovem prepričanju, Slovenija ustvarila pogoje, da bi se slovenski športni milijonarji – kot so Luka Dončić, Tadej Pogačar, Primož Roglič in drugi – vračali domov, živeli med ljudmi in vlagali v lokalna okolja.

»Popolna davčna amnestija, ki naj jo Luka, Tadej in ostali vrnejo v Slovenijo. Naj pridejo s svojimi milijardami v Slovenijo in naj vlagajo v Sloveniji. /.../ Zdaj od njih nimamo nič, ker živijo v Monaku, v Dubaju. Kaj imamo od teh fantov in deklet? Pa še vidimo jih ne v slovenskih vaseh in mestih in vaseh.«

»Naši otroci jih morajo videti v živo, ne le na televiziji«

Brodnjak je izpostavil pomen tega, da so športni vzorniki prisotni v domačem okolju in neposredno vplivajo na mlade:

»Dajmo jih obdavčiti za 10 odstotkov pavšala in bo Tadejevih 10 milijonov ostalo tu v Sloveniji, ne v Dubaju. In Tadeja bomo videli po ulicah Komende in Primoža tam v Kisovcu, pa Anžeta na Jesenicah ...«

Po njegovem bi razbremenjeni vrhunski športniki postali nosilci razvoja lokalnega športa: »Naši otroci morajo te heroje videti v živo, ne na televiziji. In ti heroji, ko pridejo domov, morajo biti lokalni nosilci razvoja športa, ker bodo imeli tako veliko denarja.«

Kritika obdavčitve normirancev in posledic za klube

Dotaknil se je tudi nove davčne ureditve za normirane samostojne podjetnike, ki naj bi imela negativne posledice za klubski šport: »Vprašajte klube po Sloveniji, kaj so za njih normiranci. Koliko je manj denarja za neto plače. To je konec klubskega profesionalnega športa.«

Kot primer je navedel Cedevito Olimpijo, ki zaradi ukrepov razpolaga z občutno manjšimi sredstvi za plače igralcev v primerjavi s kluboma, kot sta Partizan in Crvena zvezda.