Blagoslovili kar 170 traktorjev od blizu in daleč (FOTO)

Blagoslov traktorjev pri Svetem Gregorju je bil že trinajsti po vrsti in je postal pomembna tradicija, ki jo vsako leto prvo nedeljo v maju organizira Strojni krožek Urban iz Ribnice. Svetega Izidorja, zavetnika kmetov in traktoristov, prosijo za varno delo in uspešno sezono. Obred vsako leto poteka na športnem igrišču pod župnijsko cerkvijo, od koder se ob pogledu proti slovenskim Alpam, primorskim vrhovom, dolenjskim gričkom in hrvaškemu Gorskemu kotarju telo sprosti, duša pa naužije stvarstva.

Tam se zberejo traktoristi z različnih koncev Slovenije. Tokrat jih je po glavnih cestah iz Velikolaške, Sodraške in Ribniške doline, nekateri so jo ubrali po kozjih stezicah, seveda olepšanih tudi z državnimi zastavami in drugimi simboli, pripeljalo 170 – med njimi so bili traktorji različnih kategorij po velikosti, moči in letniku, nekaj unimogov in druge kmetijske mehanizacije. Tudi visokotehnološki stroji z GPS, avtomatiko in pametnimi sistemi za natančno kmetovanje, spravilo lesa iz gozda, gradbeništvo, za katere so gospodarji odšteli krepko več kot sto tisočakov s priključki vred.

Pogled z župnikovega vrta, kjer nastaja nova greda, na delovne stroje, v ozadju Ljubljanska kotlina. FOTOGRAFIJE: Milan Glavonjić

Srednješolci Jaka, Tilen, Anej, Luka in Patrik so se naposlušali modrosti in zgodb starejših rodov.

»Ma to je majka! Usedem se v klimatizirano kabino in zgolj z dotikom prstov, ob poslušanju glasbe, komandiram,« je svojo mrcino Arkovima Jožetu in Juretu, po domače pri Dolinarjevih iz Otavic, kazal Drakslerjev Peter iz Grdega Dola. »Seveda, ampak za delo v gozdu – da tega lepotca ne bi kakšna veja opraskala – raje uporabljam starejši traktor,« mu je odvrnil gospodar Jože ob svojem modrem stroju. »Jaz tudi,« je dodal Peter.

Ob modrovanju starejših mož, ki so imeli kaj povedati, je ušesa napela peterica mladeničev, vsi člani strojnega krožka iz vasi Sveti Gregor oziroma pod Gregorijo, kot rečejo domačini. »Vsakič kaj odnesemo s tega dogodka. Ja, vsi imamo večje ali manjše kmetije in pomagamo pri vseh delih. In seveda – z izpitom – tudi vozimo traktorje,« so enoglasno potrdili srednješolci Jaka, Tilen, Anej, Luka in Patrik.

Brez dobrega ne gre več

Od daleč, iz Rovt nad Logatcem, je po blagoslov za svojega lepotca prišel tudi Rado Cigale, voznik s 47-letnimi izkušnjami. Med množico traktorskih velikanov je izstopal njegov mini traktor – pravzaprav več kot 40 let star motokultivator Istraprogres z močjo 14 kilovatov: »Vsi me sprašujejo, kaj neki je ta lični stroj, ki ga doslej še nikjer niso videli,« je povedal. Zatem pa natančno razložil, kako mu je stroj pošteno utrujal roke pri delu na zemlji – še posebej ročke, ki jih je nato nadomestil z volanom. Vžig z vrvico je zamenjal s pritiskom na gumb, vgradil hidravliko, namestil kabino, dodal večji sedež in še nekaj priključkov, tudi prikolico.

Rado Cigale iz Rovt nad Logatcem ob svoji zverini, ki je plenila poglede navzočih.

Blagoslov so dobili tudi najmlajši rodovi (bodočih) traktoristov.

V Cigaletov stroj so navzoči zrli z začudenjem. »Z njim brez težav opravljam vsa dela na manjši kmetiji,« je še dejal in omenil, da se blagoslova udeležuje prvič, je pa bil na podobnih obredih že v Dolenji Trebuši, Žireh in Črnem Vrhu nad Idrijo.

»Danes brez dobrega traktorja skoraj ne gre več, pa naj bo kmetija majhna ali velika,« sta se pomenkovala Franc in Dare, ki se žegna udeležujeta od začetka, medtem ko se je ob njiju ustavil še kak radovednež, da bi pokukal pod pokrov katerega izmed strojev.

Janez Novak pravi, da to ni zgolj blagoslov, marveč sejem traktorjev.

Zato ne čudi, da umne glave soglašajo, da je od idrijskega velikega kolesa iz 16. stoletja do izuma pogonskega vijaka pri ladjah v 19. stoletju v svetovnem merilu ena najboljših pogruntavščin prav gotovo traktor – stroj, primeren za številna različna opravila, brez katerega si današnjega načina obdelovanja zemlje sploh ne znamo več predstavljati, je v pridigi dejal slemenski župnik Andrej Mulej. Slednji je bil skupaj s takratnim predsednikom strojnega krožka Urban Jožetom Maroltom pobudnik blagoslova; duhovnik je sporočil: »Zato je prav, da traktorje in drugo kmetijsko mehanizacijo blagoslavljamo – da se z blagoslovom zanje Bogu zahvalimo in ga obenem prosimo, naj nas varuje.«

Traktormobil

Blagoslovljeni kmetijski stroji naj bodo znamenje, da nas stvarnik spremlja na vsakem koraku, se je Mulej zahvalili vsem, ki so se udeležili obreda. Bolj za šalo, kot je to zanj značilno, je priljubljeni božji pastir tudi tokrat med množico poskrbel za še bolj sproščeno vzdušje, ko je omenil še konklave v Vatikanu in dodal, da če bi izbrali njega, se njegova svetost Mulej ne bi vozil v papamobilu, temveč v traktormobilu.

Strojni krožek Urban, ki ga zadnja tri leta vodi Matevž Stritar iz velike Slevice, povezuje več kot 80 članov iz občin Kočevje, Ribnica, Velike Lašče, Sodražica, Loški Potok, Bloke, Cerknica in Ig. Poleg traktoristov iz teh občin se blagoslova vsako leto udeležujejo tudi traktoristi od drugod, je poudaril Stritar in dejal, da si člani krožka med seboj pomagajo pri številnih opravilih na kmetijah, se udeležujejo izobraževanj, čas pa si najdejo tudi za neformalna druženja z ogledom vinorodnih območij in piknikov.

Priljubljeni župnik Andrej Slemenski med težkimi stroji

Po blagoslov so prišli tudi Milan Kaplan, Tadej Prijatelj in Matevž Stritar.

Medtem ko so lani razglasili najstarejšega in najmlajšega lastnika traktorja, so tokrat priznanje podelili Tadeju Prijatelju iz Škrljevice pri Velikih Laščah za najmočnejši traktor (letnik 2008), ki ga največ uporablja v gradbeništvu: »Je že tako, da pri nas ne crkujejo več krave, crkujejo celotne kmetije. Ravno strojni krožek vidimo kot rešilno bilko,« je že lani dejal nekdanji predsednik Urbana Milan Kaplan in mlade pozval, naj priskočijo na pomoč pri delu na večjih in tudi zapuščenih kmetijah: »Tako bi lahko pomagali pri njihovi revitalizaciji in imeli možnost dodatnega zaslužka.«