NASLEDSTVO PO SFRJ

Bitka za razbitine Jugoslavije

Objavljeno 23. februar 2020 20.10 | Posodobljeno 23. februar 2020 20.10 | Piše: Dejan Vodovnik

Zapletom glede delitve nasledstva nekdanje skupne države ni videti konca, niti glede priloge C nasledstvenega sporazuma, ki govori o financah.

Nekoč je bila SFRJ. FOTO: YU
Od takrat, ko je norost srbskega vodstva pod pretvezo ohranjanja Jugoslavije povzročila krvavo vojno in nepojmljive zločine nad človeštvom, so minila skoraj tri desetletja.
image
Od vojne do delitve premoženja INFO: MMZ

Odnosi med Zagrebom in Beogradom so spet slabi, v mnogočem še slabši kot pred desetletjem ali dvema. Ker v teh dveh prestolnicah uravnavajo tudi politično temperaturo v BiH, predvsem pa skrbno pazijo, da ne bi uredili niti enega vprašanja, ki je nerešeno že vse od konca krvave vojne na Balkanu, je to seveda slab znak.

Srbi in Hrvatje se v tem času niso bili sposobni dogovoriti niti o dostojnem odnosu do vseh žrtev, padlih in izginulih, kaj šele o čemer koli, kar bi ljudem obeh narodov končno olajšalo življenje in omogočilo normalno sobivanje.
 

Skoraj dve desetletji dogovarjanja


Kar 15 let traja tudi kresanje mnenj o uresničevanju Sporazuma o vprašanjih nasledstva, ki je začel (po ratifikaciji) veljati leta 2004. Igralci v tej t. i. nasledstveni vojni so kar vse nekdanje jugoslovanske republike Štiri leta so morala miniti, da so se vnovič sestali. Visoki predstavniki za nasledstvo po nekdanji SFRJ, namreč. Njihovo nedavno srečanje v Zagrebu je bilo peto po vrsti. Zadnjič so se sestali novembra 2015 v Sarajevu.
image
Nasledstvene nanizanke še ne bo kmalu konec. FOTO: ROMAN ŠIPIĆ

Slovenska visoka predstavnica Mateja Vraničar Erman je kot zelo pomemben sklep tokratnega srečanja posebej omenila, da so predstavniki vseh držav naslednic poudarjali pomen potrebe po rednem medsebojnem dialogu o vseh vprašanjih nasledstva. Izrazili so veliko željo (vnovič), da bi se visoki predstavniki in tudi odbori, ki obravnavajo posamezne priloge sporazuma, v prihodnje srečali vsakih šest mesecev, tako kot predvideva sporazum, pravi Vraničar Ermanova.
 

Digitalizacija arhivov in beneški paviljon


Za Slovenijo je še vedno ena pomembnejših odprtih zadev digitalizacija skupnih arhivov nekdanje države, za kar je sicer že pridobila soglasje vseh držav naslednic. Slovenija in Srbija skupaj spodbujata tudi razpravo o skupnem vzdrževanju vojnih spomenikov in grobov nekdanje Jugoslavije iz druge svetovne vojne v tretjih državah. Vendar zgolj – spodbujata.

Obstaja tudi priloga C nasledstvenega sporazuma. Kot povedo na slovenskem zunanjem ministrstvu, je Slovenija dobila podporo nekaterih (od Hrvaške niti v tem primeru še ne!) udeležencev, da bi se v okviru te priloge, ki obravnava finančna sredstva in obveznosti, znova začeli pogovarjati o delitvi odgovornosti za jamstva nekdanje narodne banke Jugoslavije za stare devizne vloge med državami naslednicami.
100 mednarodnih sporazumov je že prevzela Slovenija od Srbije.


Prav priloga C ima namreč največ odprtih vprašanj, saj države naslednice že leta ne kažejo pripravljenosti za nadaljevanje pogajanj o tem vprašanju pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave (BIS), kot to določa sporazum.
 

Ko zmanjka časa


O odprtih vprašanjih kdaj drugič. V Zagrebu je namreč »zmanjkalo časa, da bi pripravili skupna priporočila o vseh odprtih vprašanjih. Dogovorili pa so se, da bodo v čim krajšem času pripravili pisna priporočila.« Mešanje megle, je dogajanje komentiral visoko pozicioniran slovenski diplomat.
Vendar se nekaj le premika. Države naslednice so tako pred nedavnim v Bonnu skupaj prodale zgradbo, v kateri je bilo veleposlaništvo nekdanje SFRJ, in zanjo iztržile več kot 3,7 milijona evrov. V skladu s prilogo B sporazuma o nasledstvu Sloveniji pripada 14 odstotkov kupnine, kar je nekaj več kot pol milijona evrov, so navedli na ministrstvu za zunanje zadeve.

Objekt nekdanjega veleposlaništva SFRJ v Bonnu, ki stoji v bližini reke Ren, je bil zgrajen pred več kot 40 leti in skupaj z vrtom meri 5400 kvadratnih metrov. Zgradba je zapuščena in v slabem stanju, saj se zadnjih 20 let ni uporabljala. Kot zadnji veleposlanik SFRJ v takratni Zvezni republiki Nemčiji je veleposlaništvo med letoma 1989 in 1991 vodil slovenski diplomat Boris Frlec, so zapisali na spletni strani MZZ.
BS in jugostanovanja
Banka Slovenije je lastnica treh nepremičnin v Avstriji, dveh na Dunaju in ene v Gradcu. Podedovala jih je kot pravna naslednica Narodne banke Slovenije iz časa Jugoslavije. Eno od stanovanj na Dunaju lahko zaposleni uporabljajo za počitniški oddih. Skupaj gre za več kot 100 stanovanjskih enot, ki jih oddajajo. Banka Slovenije je s stanovanji leta 2016 ustvarila 578.000 evrov prihodkov, leta 2017 797.000 in leta 2018 706.000 evrov.


Države naslednice so poleg nepremičnine v Bonnu v zadnjem letu in pol skupaj prodale tudi rezidenco nekdanje skupne države v New Yorku in veleposlaništvo oziroma rezidenco v Tokiu. Slovenija je od prodaje vseh treh nepremičnih skupaj prejela približno 3,6 milijona evrov.
Države skupaj prodajajo še misijo nekdanje SFRJ v New Yorku in veleposlaništvo oziroma rezidenco v Bernu.
 

Ambasadorji umetnosti


Urejeno je tudi že vračilo umetniških del. »Slovenija je iz naslova nasledstva prevzela že skoraj vsa umetniška dela, ki so bila na diplomatskih in konzularnih predstavništvih (DKP) nekdanje SFRJ in so ji pripadla v procesu delitve. Več kot 230 jih je, med njimi so dela zelo znanih slovenskih avtorjev (Spacal, Jakac, Slana, Ciuha, Debenjak idr.). Danes krasijo prostore ministrstva za zunanje zadeve in DKP Republike Slovenije v tujini,« so za Nedeljske novice sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva.

Umetnine iz nasledstva nekdanje skupne države, ki so krasile stene zgradb diplomatskih predstavništev nekdanje SFRJ po vsem svetu, so bile širši javnosti na ogled na razstavi Vrnitev ambasadorjev umetnosti, ki je bila v Narodni galeriji od maja 2015 do konca oktobra istega leta. Na razstavi so bila izbrana dela Vrh obrazca, ki so bila na DKP nekdanje SFRJ v Berlinu, Bernu, Budimpešti, na Dunaju, v Gradcu, Haagu, Londonu, Madridu, Milanu, Parizu, Pragi, Rimu, Solunu, Stockholmu, Trstu, Varšavi in Zürichu. Med razstavljenimi deli je bilo 32 slik in 36 del na papirju 34 slovenskih umetnikov.
Arhivi še zaprti
Sporazum podrobno ureja vprašanje delitve, kopiranja arhivov nekdanje SFRJ in dostopa do njih. Predvideva prost in neoviran dostop predstavnikov zainteresiranih držav naslednic. Dostop do arhivov SFRJ v Beogradu (Arhiv Jugoslavije in Diplomatski arhiv MZZ Republike Srbije) se izboljšuje, še vedno pa je otežen dostop do arhivov nekdanjih obveščevalnih služb in Narodne banke Jugoslavije. Slovenski arhivisti vsako leto opravijo večtedensko evidentiranje v arhivih SFRJ. Slovenija je v letih 2016 in 2017 od Srbije prevzela več kot 100 mednarodnih sporazumov, katerih depozitar je bila nekdanja SFRJ in ki se nanašajo izključno na ozemlje Republike Slovenije. Gre za prvo restitucijo državnih arhivov SFRJ v kateri koli državi naslednici. Hkrati s sporazumi je Slovenija prevzela mejno dokumentacijo za mejo z Italijo (kopenska meja), Madžarsko (cona A) ter Avstrijo, ki med drugim vsebujejo geodetske in topografske podatke ter zemljevide. »Za Republiko Slovenijo je posebnega pomena pridobitev izvirnikov Osimskih sporazumov, glede česar pa še ni dosežen dogovor s Hrvaško, kot to določa sporazum,« povedo na slovenskem zunanjem ministrstvu. Na pobudo Slovenije so se leta 2014 začeli pogovori o digitalizaciji skupnih arhivov SFRJ. Leta 2016 se je zaključil pilotni projekt, v katerem je bil digitaliziran eden od manjših fondov skupnega gradiva.


Gostiteljica naslednjega srečanja visokih predstavnikov, ki poteka po načelu rotacije, bo Severna Makedonija, predvidoma v prvi polovici junija 2020. Pred tem pa je pričakovati srečanja odborov, ki obravnavajo posamezne priloge sporazuma. Vsaj tako napovedujejo. Izgovorov za neuresničevanje podpisanega sporazuma pa je tudi še na zalogi.




Deli s prijatelji