NESREČNI OGLAS

Astronomska kazen zaradi tehnične napake s teranom

Objavljeno 02. april 2016 21.45 | Posodobljeno 03. april 2016 21.45 | Piše: Mo. S.

O vratolomni kazni so se razpisali tudi Hrvati, ki pišejo, da je šlo za »tehnično napako«, a gredo še korak dlje.

Fotografija je simbolična.

LJUBLJANA – Slovenija in Hrvaška sta že dlje časa v sporu tudi zaradi vina. Znano je namreč, da imata državi še vedno odprta vprašanja glede registracije terana. Slovenija ga je zaščitila kot vino, ki ga pridelujejo samo na Krasu iz sorte refošk, medtem pa bi Hrvati to radi spremenili. Za svoje vino tako zahtevajo oznako »teran, hrvaška Istra«.

Astronomska kazen zaradi »škrata«

Spor pa ni več zgolj v političnih okvirih, temveč tudi na terenu samem, vanj je zdaj vpletena celo medijska hiša. Na Primorske novice je pred dnevi tako prispela odločba o prekršku, po kateri mora pravna oseba plačati globo 28.000 evrov, direktor Primorskih novic Rok Hladnik pa kot odgovorna oseba 2500 evrov. Gre za najvišje mogoče kazni, je razvidno iz odločbe inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

In za kaj sploh gre? Vinarska inšpektorica Andreja But je zapisala, da je direktor medijske hiše dopustil, da je bil »dne 21. 10. 2015 v dnevi izdaji Primorskih novic, časopisu, ki ga izdaja navedena pravna oseba, objavljen oglas z naslovom Vino in tartufi v osrčju Motovuna, 6. Festival terana in tartufov v Motovunu, v katerem je uporabila nedovoljena ime za vino z zaščitenim geografskim poreklom, ki je pridelano na Krasu, s čimer je kršila 1. odstavek 4. člena ZVin /…/ in s tem storila prekršek po 1. točki 1. odstavka 56. člena Zvin«. Poenostavljeno: gre torej za to, da je bila v oglasu za festival pri naših južnih sosedih enkrat omenjena beseda »teran«.


Ministrstvo odgovarja: Hrvatov nismo kaznovali

Vinarska inšpekcija hrvaškega organizatorja festivala na bo kaznovala. Zakaj?

»Ker je zakon ključni akt države, ki določa pravila delovanja iste države za njene državljane s proračunskimi, gospodarskimi, socialnimi in upravnimi dimenzijami, velja zakon o vinu, vključno s pristojnostmi vinarske inšpekcije, samo na ozemlju Slovenije,« so nam odgovorili na ministrstvu. V časopisu je bil oktobra lani objavljen oglas, v katerem so bili omenjeni lokalni hrvaški pridelovalci vina (in ne slovenski), naročnik oglasa pa je bila Turistička zajednica Općine Motovun. Vinarska inšpekcija je s pozivom k ukrepanju zaradi nedovoljenega prometa s hrvaškim vinom, označenim s sorto teran, o ugotovljenih nepravilnostih obvestila hrvaško vinarsko inšpekcijo.

Na vprašanje, zakaj se je inšpektorat odločil za najvišje mogoče kazni, pa so odgovorili, da so Primorske novice že 17. 10. 2014 oglaševale praznik Terana in tartufov v Motovunu na Hrvaškem. »Pri zaslišanju je urednik Primorskih novic podal izjavo, da je bilo oglaševanje prireditve Teran in tartufi, ki se je odvijala 25. 10. 2014, plačano samo za eno objavo (objava je bila tudi predmet prijave). Stranki je bilo na zapisnik prepovedano nadaljnje oglaševanje dogodka, seznanjena pa je bila tudi z morebitnimi posledicami ponovne ponovitve kršitve. Stranki je bilo kot ukrep izrečeno zgolj opozorilo. Zaradi navedenega je bila stranki ob ponovitvi kršitve izrečena najvišja kazen.« 
 

Zagodel jo je škrat

Kot še piše v odločbi, ki smo jo pridobili, je Rok Hladnik februarja letos pisno pojasnil, da je inšpekcijski organ napačno ugotovil dejansko stanje, češ da so pri objavi oglasa ravnali v skladu z navodili, naročniku oglasa pa sporočili, da naziva teran ne morejo objaviti. Naročnik se je s tem strinjal, besedo teran so iz naslova, podnaslova in besedila večkrat črtali. »Žal nam je nehote škrat zagodel in smo spregledali eno omembo terana v tekstu, na katero se zdaj vi sklicujete,« je zapisal, češ da niso oglaševali vina, ampak dogodek, ki tam poteka že leta in vabi tudi slovenske obiskovalce. Kakšno vino bodo prodajali, niso vedeli, konec koncev bi na hrvaškem festivalu lahko prodajali tudi slovensko vino, je še dodal. A to ni pomagalo.


Kras in nič drugega

Vino teran se prideluje izključno v vinorodnem okolišu Kras. Teran, ki ni pridelan v Sloveniji na Krasu, na območju podokoliša kraške planote, znotraj vinorodnega okoliša Kras, iz sorte refošk, pa se tako ne sme pridelovati in tržiti nikjer.
 
 
  

Hrvati: To ne bo pomagalo k mirni rešitvi

»Iz kleti in osmic se je teran preselil na bruseljski parket, zdaj se bo še v sodne dvorane, saj bodo pristojni iz naše hiše tam zavrnili krivdo in inšpektoričin izrazito nesorazmeren ukrep. Zmaga za teran?« v nedavni kolumni zato vprašuje novinar Sašo Dravinec, ki poudarja, da so v oglasu dosledno uporabljali besedo vino, nedovoljeno poimenovanje pa je zaradi lapsusa ostalo v imenu »fešte«.

O vratolomni kazni so se razpisali tudi pri hrvaškem portalu Glas Istre, kjer prav tako pišejo, da je šlo za »tehnično napako«, a gredo še korak dlje: »Znani so že primeri, da so slovenskim specializiranim vinarskim časopisom grozili z odvzemom državnih subvencij zaradi besedil o teranu iz Istre, nekdo pa bi se moral pozabavati z vprašanjem, katere vse evropske predpise, vsaj tiste o svobodni tržni konkurenci, kršijo zaradi omemb istrskega terana v slovenskih medijih.« Dogajanje so ocenili za žalosten korak v slovensko-hrvaško-italijanskem nesoglasju okoli »zgodovinsko dokazanega tradicionalnega naziva za vinsko trto in vino v vseh treh državah«, ki pa ne bo prispevalo k mirni rešitvi, o kateri Italija in Hrvaška še vedno upata.





Deli s prijatelji