BOTANIČNI VRT

Arniko v žganje in zdaj tudi na pismo

Objavljeno 24. marec 2018 20.11 | Posodobljeno 24. marec 2018 18.50 | Piše: Primož Hieng

Štiri nove poštne znamke iz serije Rastlinstvo, ki so izšle danes, so predstavili v ljubljanskem botaničnem vrtu.

V seriji Rastlinstvo so izšle štiri znamke s podobami zdravilnih rastlin.
Botanični vrt v Ljubljani je bil na prvi dan koledarske pomladi pravšnje mesto za predstavitev štirih novih znamk iz serije Rastlinstvo, ki jih je izdala Pošta Slovenije in na katerih je ilustratorka Sanja Zamuda upodobila štiri znane zdravilne rastline: navadni rman, žajbelj, pljučnik in arniko.

Rastline v tabletkah

Kot je na predstavitvi novih znamk povedala biologinja mag. Blanka Ravnjak, sodelavka botaničnega vrta, je od rastlin, ki jih najdemo v naravi, odvisno tudi naše zdravje, tako psihično kot tudi fizično: »Nekoč je bilo to bolj opazno, zato so ljudje rastline bolj spoštovali in cenili. Danes smo mnogo učinkovin rastlin spravili v drobne tabletke, a njihove sestavine izvirajo iz rastlin in šele v novejši dobi so jih začeli nato sintetično proizvajati. Kljub temu dandanes vse nove učinkovine najprej iščejo v naravnem izvoru rastlin in jih šele potem prenesejo v sintetično izdelavo. Prav zaradi tega so raziskave farmacevtske industrije velikokrat usmerjene v tradicionalno rabo rastlin. Vsi botanični vrtovi po svetu so varuhi naravne flore. Pritisk farmacevtske industrije nanje je ogromen, saj poskuša prek njih dobiti brezplačne rastlinske vire in znanje. Metode so včasih zelo prefinjene, samo da bi se izognili stroškom in do znanja prišli na čim cenejši način ter ga potem drago prodali.«
In katere so štiri najpomembnejše zdravilne rastline? Na znamki za 1 evro je upodobljen navadni rman, ki je gotovo ena naših najbolj znanih in najbolj razširjenih rastlin z zdravilnimi učinkovinami, tudi v obliki eteričnih olj. »Z njim naj bi celil krvaveče rane svojih bojevnikov že starogrški vojskovodja Ahil, po katerem je rman dobil znanstveno ime Achillea,« pravi dr. Mitja Kaligarič. »Listi so ozko pernato deljeni, dlakavi, vsa rastlina prijetno diši. Rman je rastlina srednje vlažnih do polsuhih travnikov in uspeva po vsej Sloveniji. Uporabna je tudi v okrasne namene, saj so vzgojili rastline, ki so rožnate, rdeče in celo oranžne. Na vrtu naj bi rman s svojim vonjem celo odganjal škodljive žuželke.«
image
Mag. Blanka Ravnjak je spregovorila o pomenu zdravilnih rastlin.

Odvisni od žajblja

Na znamki za 1,15 evra je naslikan žajbelj. O njem je pisal že Teofrast v antični Grčiji. Danes vemo, da so aktivne snovi eterična olja, med njimi tudi tujon, ki pa lahko povzroča zasvojenost in ga je škodljivo redno uživati. Sicer pa dandanes žajbelj največkrat uporabljamo za vneto ustno votlino in grlo, uporaben pa je tudi v kulinariki kot dišava oziroma začimba. V Sloveniji so njegova naravna rastišča redka. Cvetovi so modrovijoličasti in ponekod iz njih pripravljajo sladek sirup, ki se razredči z vodo. Navsezadnje je žajbelj imenitna okrasna rastlina, ki tudi na vrtovih na v notranjosti celine pričara morske podobe in vonjave.
Navadni pljučnik lahko spoznamo na znamki za 1,26 evra. Dr. Kaligarič pravi, da je ime dobil zaradi uporabe v ljudskem zdravilstvu; zdravil oziroma lajšal naj bi pljučne bolezni: »V resnici še danes uporabljajo njegove liste v pripravkih za pomirjanje kašlja. Je trajnica s svetlo pikastimi listi, po čemer ga ne moremo zgrešiti v naravi niti takrat, kadar ne cveti. Cvetovi so najprej rdeči, pozneje pa spremenijo barvo v modrovijoličasto. Po oploditvi se v cvetu namreč spremeni pH-reakcija od kisle v bazično, kar se kaže tako v barvi kot tudi na lakmusovem papirju.«
image
Stoletnica HE Fala

Arnika v vsaki domači lekarni

Na znamki za 1,29 evra je arnika. »Nekoč je bila alkoholna tinktura – običajno cvetovi arnike, namočeni v žganju – sestavni del vsake domače lekarne kot zdravilo za rane, posebno še za opekline,« je povedal dr. Kaligarič. »Arnika je tako gotovo ena najbolj znanih zdravilnih rastlin za zunanjo uporabo, njena uporabnost pa je širša, saj se uporablja tudi v homeopatskih pripravkih. Vendar je treba biti previden, saj je uživanje te rastline v le malo večjih odmerkih škodljivo. V Sloveniji je zavarovana z uredbo o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah, vendar spada v kategorijo, pri kateri je dovoljen »odvzem iz narave in zbiranje nadzemnih delov, razen semen in plodov, za osebne namene«. Njena največja nahajališča so v Karavankah in na Pohorju, uspeva pa tudi v nižinah, vendar na zmerno gojenih negnojenih travnikih, ki pa so vedno redkejši.
Poleg znamk s podobami zdravilnih rastlin je Pošta Slovenije v mesecu, ko je minilo 80 let od najdbe mamutovega okostja v Nevljah pri Kamniku, izdala znamko za 0,78 evra s sliko zoba mastodona, pradavnega gozdnega velikana. Znamko za 1 evro so namenili 27. aprilu, svetovnemu dnevu oblikovanja. V seriji Turizem je izšla znamka za 1,42 evra, ki tokrat prinaša podobo Kopra, ki je lani zmagal na tekmovanju za evropsko destinacijo odličnosti. Izdali so še znamko za 0,48 evra, ki so jo namenili 100-letnici delovanja hidroelektrarne Fala, najstarejšega tovrstnega objekta na Dravi.
Hkrati z izidom novih znamk so na Pošti Slovenije razglasili najlepše tri lanskega leta. Glasovalci so lahko izbirali med vsemi rednimi in priložnostnimi, skupaj jih je bilo 43. Prvo mesto je zasedla znamka Prešeren iz serije Vrtnice, na drugo mesto se je uvrstila tista s podobo Marije Terezije, na tretje pa blok znamk s tremi upodobitvami del arhitekta Jožeta Plečnika.
 
43
znamk je bilo v konkurenci za najlepše tri lanskega leta.




Deli s prijatelji