PLAGIATORSTVO

Analiza: kako je z zvijačo magistrirala Bratuškova

Objavljeno 27. februar 2013 08.55 | Posodobljeno 27. februar 2013 08.57 | Piše: S. N.
Kangler je zaradi takih manevrov ostal brez diplome, Ambrožič pa brez magisterija.
Poslanka Alenka Bratušek in kandidatka za mandatarko.

LJUBLJANA – Mandatarsko kandidatko Alenko Bratušek lahko po študijskih »dosežkih« očitno postavimo ob bok bivšemu mariborskemu županu Francu Kanglerju in nekdanjemu poslancu Pozitivne Slovenije Borutu Ambrožiču. Prvi je ostal brez diplome, drugi brez magisterija. Mi smo ob pomoči poznavalca pod drobnogled vzeli magistrsko nalogo Alenke Bratušek. Analiza je pokazala, da je mandatarska kandidatka več vsebine prepisala iz drugih virov, bila pa je precej malomarna pri citiranju tistega, kar je prekopirala od drugih.

Diploma iz znoja

Bratuškova, ki se sicer razglaša za finančno strokovnjakinjo, ni ekonomistka, ampak je diplomirala iz tekstila, natančneje iz vpliva poroznosti konfekcijskih medvlog na hitrost izhlapevanja znoja, magistrirala pa je leta 2006 pri Veljku Rusu na Fakulteti za družbene vede z nalogo o statusni spremembi javnega servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega porabnika v javni gospodarski zavod.


Bratuškova pod drobnogledom FDV

Iz ljubljanske Fakultete za družbene vede so včeraj popoldne sporočili, da bodo začeli preverjati trditev in ugotavljanje okoliščin, skladno s postopki statuta Univerze v Ljubljani. Za ugotavljanje plagiatorstva na FDV uporabljajo program Turnitin, vse diplomske, magistrske in doktorske naloge pa pregledujejo sistematično od 2. aprila 2012, ko je senat FDV sprejel spremembe pravilnikov o diplomskem, magistrskem in doktorskem delu. Znano je, da je Alenka Bratušek magistrirala leta 2006.

Pod drobnogled smo, po vzoru kolegov iz drugega medija, ki so pred časom odkrili plagiatorstvo Franca Kanglerja, vzeli magistrsko nalogo, ki je tudi javno objavljena. Pri analizi so nam pomagali strokovnjaki, ki so hitro ugotovili, da je del magistrskega dela Alenke Bratušek neposreden plagiat iz vladnega gradiva, in sicer Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda protokolarne storitve RS (9. januar 2001)image in Strateškega razvojnega načrta Javnega gospodarskega zavoda protokolarne storitve RS 2003–2008 (avgust 2003)image. Ob tem je treba opozoriti, da nobeno omenjeno gradivo ni navedeno med viri niti citirano, ampak je zapisano kot lasten akademski prispevek avtorice, pa čeprav so prepisani celi odstavki z manjšimi popravki.

Oba izvoda gradiva prilagamo spodaj.

image
Še več neposrednih primerjav najdete v spodaj pripeti datoteki.image

Iz davkoplačevalskih žepov

Alenka Bratušek je za to prepisovanje pridobila tudi materialno korist. Ministrstvo za finance, ki ga je takrat zastopal Anton Rop, je Bratuškovi v celoti plačalo podiplomski študij, na račun davkoplačevalcev pa naj bi imela tudi plačan študijski dopust. Naj omenimo, da je iz vloženega aneksa, ki ga hranimo v uredništvu, razvidno, da Bratuškovi podiplomskih obveznosti ni uspelo končati v dogovorjenem času, zato je bil k pogodbi vložen aneks, čas zaključka podiplomskega študija pa je bil s tem prestavljen z 31. decembra 2005 na 5. oktober 2006.

Za podiplomski študij Bratuškove je država namenila nekaj več kot 280 tisoč takratnih tolarjev, rok za zaključek pa so ji podaljšali na podlagi njene prošnje. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da o morebitnem podaljšanju roka za zaključek študija odločajo individualno, da pa so do zdaj večini prošenj za podaljšanje ugodili.
image

Prepisovala, pa je niti omenila ni

S preprostim naključnim poskušanjem vnašanja posameznih stavkov v spletni iskalnik Google je anonimnež, ki nam je pisal v ponedeljek, ugotovil, da je mandatarska kandidatka vsaj na enem mestu prepisala stavek brez navajanja avtorice, in sicer iz članka Martine Trbanc. Gre za tretji odstavek na 14. strani magistrskega dela, ki je identičen devetnajsti vrstici sedme strani članka Trbančeve, trdi. Tudi naš strokovnjak se je obregnil ob ta stavek in dodal, da Bratuškova ni navedla citiranja, v seznamu literature pa ni mogoče zaslediti članka originalne avtorice.

Vršilka dolžnosti predsednice Pozitivne Slovenije pa je malomarna pri citiranju celo v primerih, ko navaja statistične podatke, denimo na straneh deset in enajst, na katerih ni navajala vira, iz katerega je povzela podatke.

Naloga ima 34 virov

Bratuškova je za osemdeset strani naloge, kot ob koncu našteva sama, uporabila 34 virov, v katere je vključila tudi zakonodajo s področja, o katerem piše, denimo zakon o zavodih. Analiza pokaže, da je celotna štirinajsta stran magistrske naloge, ki opisuje osnovne tipe države blaginje, brez sklica na avtorja te klasifikacije, to je danskega sociologa Gösta Espinga Andersena, ki ga Bratuškova v virih sploh ne navaja, kakor tudi ne kogar koli, ki bi to klasifikacijo po avtorju povzel. Na tej strani je tudi plagiat, torej neposredno kopiranje besedila, iz članka Martine Trbanc (Družboslovne razprave, 1992). »V bistvu je cela štirinajsta stran ukradena iz članka Martine Trbanc,« opozarja poznavalec. Tega članka Bratuškova med viri ni navedla, pač pa zgolj neki drug članek omenjene avtorice iz leta 1996, dodaja. Analiza nadalje pokaže, da je Bratuškova na 16. strani skoraj v celoti kopirala daljši stavek, ki se začne z zapisom: »Švedska je v tridesetih letih začela razvijati ekonomsko politiko na keynesijanski podlagi ...« Gre za zapis iz članka Miloša Nikolića v reviji Teorija in praksa (1999). Bratuškova eno stran više sicer omeni ta članek, na tem mestu pa ne, zato navajanje po mnenju strokovnjaka ni ustrezno. Poznavalec sicer ugotavlja, da Bratuškova pri citiranju »ravna dokaj zvito, saj iz stavka spušča posamezne besede, da lahko trdi, da ne gre za dobesedni citat«.

Za odziv smo prosili tudi Alenko Bratušek, a se na naše klice ni odzvala. Do konca redakcije nismo dobili odgovora niti iz stranke Pozitivna Slovenija.


Kaj se je dogajalo s Kanglerjem in z Ambrožičem?

Kako in od kod je Kangler prepisoval diplomo, je ugotovil časopis Dnevnik. Mariborski župan je skorajda vso temeljno besedilo svoje diplomske naloge prepisal. Komisija senata mariborskega visokošolskega zavoda Doba je potrdila ugotovitve in ker je bila diplomska naloga bivšega župana spoznana za drzen plagiat, so mu odvzeli naziv diplomiranega ekonomista.

Poslancu Borutu Ambrožiču je magistrski naziv zaradi prepisovanja odvzel senat mariborske pravne fakultete.

 

Deli s prijatelji