ISKANJE

Alma skrivnostno izginila pred enim letom

Objavljeno 27. junij 2020 12.34 | Posodobljeno 27. junij 2020 13.05 | Piše: Lovro Kastelic

Novljanova je skrivnostno izginila na otoku Mljet. Mož Janez: Upanje bo umrlo zadnje, za nas je še vedno živa in zdrava.

Alma Novljan FOTO: Facebook
Na Hrvaškem je pred natanko letom dni stekla največja iskalna akcija v njeni zgodovini. Zgodilo se je 25. junija, ko Slovenci praznujemo dan državnosti. Alma Novljan, 100-odstotna lastnica domžalskega podjetja Kemplast, kjer se že več kot 30 let ukvarjajo s kemičnimi izdelki in predelavo plastičnih mas, je bila z možem Janezom na zasluženem dopustu v znanem avtokampu Đenka Lovište na Pelješcu. Nekaj dni pred njuno 44. obletnico poroke sta se odpravila s turistično ladjico na otok Mljet.
 

V odlični kondiciji


Almo Novljan poznajo kot izjemno komunikativno žensko, nemara jo imajo tudi zato tako radi. Za svoja leta je v bleščeči kondiciji, nam je leto dni zatem razkrival njen mož. »Le malo pred najinim lanskim dopustom je bila na Triglavu. Tisti, ki so bili zraven, so povedali, da ne gredo več v gore z njo, tako neustrašna in bolje od drugih je bila pripravljena,« je pripovedoval. Strastna planinka je prejela tudi priznanja in pohvale matičnega planinskega društva iz Domžal.
image
Z vrha Montokuca je krasen razgled na Veliko in Malo jezero. FOTO: Np-mljet.hr

Na čarobnem Mljetu sta si zakonca ogledala tudi veličastno območje okoli Malega in Velikega jezera. Na slednjem je otoček sv. Marije s cerkvico. Da je bila 63-letna Alma v tej cerkvici, so zaznale tudi varnostne kamere. Posnetki so še kako pomembni, saj so se po vrnitvi z otočka izgubile prav vse sledi za njo. Slovenska policija jo ne nazadnje tudi po letu dni še vedno vodi kot pogrešano osebo.
 

Skrivnostni Nemec


Že na ladji do Mljeta sta Novljanova spoznala nekega nemškega turista. Janez Novljan se ga skorajda ne spomni več. Poudarja, da je bilo to res bežno srečanje. Po letu dni ga takole opisuje: »Bil je to starejši gospod, sam, razcapan, menda iz Hamburga.« In še: »Če je imel lastnik turistične barke pri sebi vse moje podatke, saj sem izlet rezerviral že po mailu, ni imel od Nemca čisto nič: na ladjico si se lahko vkrcal tudi brez rezervacije, tik pred zdajci. O njem je zato brez zveze razpredati in pisati, saj sva ga z ženo poznala komaj kakšnih 10 minut …« Pravzaprav je z njim, smo izvedeli, govorila predvsem komunikativnejša Alma, toda to je bil zgolj površen klepet, o vremenu in podobnih rečeh.

Vseeno je šla trojica pred vrnitvijo z Mljeta skupaj do pristanišča. »Ker pa smo imeli še uro časa, je žena, kot zagrizena planinka, v nekem trenutku opazila markirano pot,« se je spominjal Janez. Iz pristanišča vodi namreč planinska pot na 256 metrov visok hrib Montokuc, od koder je prekrasen razgled na Veliko in Malo jezero. »Gremo po tej stezi in z vrha uživajmo ob pogledu na obe jezeri,« naj bi dejala Alma.
Klical sem jo, kakšne tri ure tulil, Alma, Alma, jo iskal, nje pa ni bilo več.


Brez telefona, vode in zdravil, ki jih je menda potrebovala, naj bi hodila kakšnih 20 metrov pred Janezom in Nemcem. Moški del pa je vse bolj zaostajal. Pot je bila tudi takšna, da je bilo zaradi vročine in makije vse težje in težje. Sploh za Nemca, ki je bil samo v natikačih. Obupal je: »Takole obut ne morem več po tej poti …« Sklenil je, da gre raje nazaj.
Zanimivo, da ga Janez od tistega trenutka ni videl nikoli več. Pa tudi policistom ga menda ni uspelo izslediti, saj, kot so povedali na tamkajšnji policijski upravi, »državljana Nemčije mož izginule ni mogel natančno opisati oziroma dati kakšne koristnejše sledi ali informacije«.
 

Iskali tudi še sami


V trenutku, ko je Nemec izginil kot kafra, je Janeza doletela nepopisna kalvarija. In ta še traja. »Kaj se je zgodilo takrat, ne vem,« še danes pluje v popolni temi. Čisto nepripravljen je doživel nočno moro, v kateri ga je brez vsakršnega odmeva zapustila oseba, s katero je preživel 44 najlepših let, jo poznal do obisti, za katero je vedel, da kar kipi od silne sreče, sploh zaradi štiriletnega vnučka. S katero je še včeraj legel k dopustniškemu počitku, danes pa tako brezskrbno pohajkoval. »Zares, pojma nimam,« je Janez Novljan lahko samo dejal ter pokazal na popolno nemoč, s katero se mora soočati že leto dni.

Takrat je začel iskati ženo. »Klical sem jo, kakšne tri ure tulil, Alma, Alma, jo iskal, nje pa ni bilo več.« Še kakšno uro in pol je oprezal za njo na žgočem soncu, zatem se je žejen in brez telefonskega signala vrnil. »Ko sem prišel do kapitanije, smo poklicali rangerja, nakar je stekla reševalna akcija.« Še tisti dan so iskanje začeli gasilci in lokalni gorski reševalci, naslednje dni so prihajali na Mljet reševalci iz vse Hrvaške. Po celotnem otoku so Almo iskali tudi policisti, pa vojska, potapljači, čuvaji nacionalnega parka, jamarji, pomagali so si s helikopterji, termokamerami, čolni, droni, v desetih dneh se je zvrstilo kar 62 za iskanje usposobljenih psov. Pogledali so v domala vsako luknjo, a brez uspeha.
Tudi kriminalisti še vedno tavajo v temi
Drago Menegalija z Generalne policijske uprave: »Po prijavi pogrešanja osebe smo se povezali s hrvaško policijo, stekla je izmenjava informacij, opravljenih je bilo tudi več operativnih aktivnosti, tako na Hrvaškem kot tudi pri nas, pa tudi v tujini. Preverjanja do zdaj niso bila uspešna. Tudi podatki, da naj bi bila pogrešana videna v Sloveniji, se niso izkazali za točne. Slovenska policija je razpisala iskanje za pogrešano osebo, iskanje pa ostane aktivno do najdbe pogrešane osebe. Vseskozi sodelujemo tudi s hrvaško policijo oziroma smo z njimi v neposrednem stiku: sproti se preverjajo novo pridobljeni podatki.«


Z družino in prijatelji se je iskanja lotil tudi Janez, do raztrganin in krvi so družno prečesali tudi tista najtežje prehodna in zaraščena področja, in kar je bilo najhuje, v največji iskalni akciji v hrvaški zgodovini, ki je trajala kar dva meseca, vse do danes niso našli niti najmanjšega koščka njene majice, hlač, klobuka ali očal, ničesar, kar bi pogrešana izgubila. Niti denarna nagrada ni pomagala. Pa so za nameček prečesali še ves Dubrovnik: pojavila se je namreč (lažna) novica, da so jo videli. Videli naj bi jo tudi 10 kilometrov od kraja izginotja. Celo v Ljubljani?!

Janezu in njegovi družini je ostalo pravzaprav samo še upanje. »Ki bo umrlo zadnje; za nas je Alma namreč še vedno živa in zdrava!« je odločno dejal Janez in dodal, da bo v teh dneh ponovno obiskal Mljet. »Tam ne bomo imeli nobenega žalnega obreda. Za nas niti pod razno ni mrtva!« 




Deli s prijatelji