Aleluja v petek, pelin v nedeljo (FOTO)
Predvsem gospodinje so že v nizkem velikonočnem startu. To je del leta, ko vnovič pokažejo svoje mojstrstvo za kuhinjskim pultom. Marljive članice Društva podeželskih žena Dolenjske Toplice so v Dolenjskih Toplicah pripravile že 19. razstavo velikonočnih jedi.
»Zelo smo zadovoljni, ker je zanimanje za našo razstavo zelo veliko. To nam daje novih moči, prihodnje leto bomo pripravili že jubilejno, 20. po vrsti. Zakaj jo pripravimo? Ker želimo spomniti na tradicijo velikonočnih praznikov. Da se vidi in okusi, kaj so včasih jedli, kaj pa jemo danes,« pove Metka Zupančič, od letos predsednica društva. Potem nas popelje po bogati in lični razstavi. Mize so se šibile pod težo potic, pletenic, pirhov, ni manjkalo niti postnih jedi.
Vse ima vozni red, tudi dnevi pred veliko nočjo. »Hišo je treba očediti, preden se začne dolgotrajno poljsko delo. Gospodinje brišejo, iztepajo, žehtajo. Na veliko sredo se po navadi počisti stanovanje in naredi prostor, naslednje dni se posvetimo peki,« poudarja sogovornica.
»Veliki četrtek je v znamenju kruha in vina, ki imata v krščanstvu že na splošno izjemen pomen. Kruh simbolizira Kristusovo telo, vino pa Kristusovo kri. Včasih dajejo v vino še pelin in pripravijo tako imenovani žolč, ki se potem pije v nedeljo po velikonočnih pojedinah. S tem se spomnijo Kristusovega trpljenja, hkrati pa pelin pomaga pri prebavi vse te obilne hrane,« izvemo. Veliki petek je edini dan v letu, ko v cerkvi ni maše. Spominjamo se smrti Jezusa Kristusa. Žalost tega dne se kaže tudi v pregovorih: če na velik petek zboliš, ti rado zvoni, poučijo na razstavi v Dolenjskih Toplicah. »Na ta dan se kuha aleluja, juha siromašnih časov. Narejena je iz posušenih repnih olupkov,« razloži predsednica.
Hrana revežev
»Od Turkov obleganim kristjanom je zmanjkal živež. Ko sta dva hlapca kuhala na dvorišču svoj zadnji del všena, jima je padel z droga nad kotlom v lonec repni olupek in se prav dobro skuhal. Olupkov je bilo v gradu na pretek. S tem so se potem preživeli oni in tudi drugi ljudje, ki o veliki noči niso imeli več druge hrane,« je pisatelj Janez Trdina v svoji noveli Arov in Zman leta 1850 zapisal, kako so na Slovenskem prišli do te jedi v srednjem veku, ko je bila lakota, da lep čas ne take. Tradicija se je ohranila, aleluja se še danes znajde na krožniku. »Zdaj je tako, da se aleluja poje na veliki petek, potem pa se malce bolj bogata, ozaljšana z mesom pripravi še za veliko nedeljo,« pristavi Zupančičeva.
Sobota mine v znamenju priprave žegna. Tedaj poteka več blagoslovov, blagoslov ognja že zelo zgodaj. »Temu sledi blagoslov jedi v cerkvah in kapelah, gospodinje pa k žegnu nesejo v košari, ki je namenjena le temu,« je še nekaj, kar si zapišemo v beležnico, predenj se vnovič ozremo po velikonočni ponudbi, ki pride na mizo v nedeljo.
Veliki četrtek je v znamenju kruha in vina, ki imata v krščanstvu že na splošno izjemen pomen.
Dušan blagoslovil, Peter kuhal
Razstavljene jedi je blagoslovil domači župnik Dušan Kožuh, Peter Kotar, mojster kuhalnice, pa je za vse zbrane pripravil alelujo. V nedeljo, zadnji dan razstave, so Dolenjke vsem zbranim pokazale, kako se naredi prava pletenica. Predsednica Metka, ki je konec februarja v Prečni pri Novem mestu na 13. državni razstavi pletenic prejela zlato priznanje z vsemi točkami, svoje bogato znanje predaja naprej. Ker je tako prav, ker to v društvu delajo, ker jih to osrečuje in bogati.
»Vsaka od nas je nekaj pripravila, skupaj pa smo v Sitarjevi hiši pripravili šunko v testu,« še izvemo, da so spet pokazale, da je v slogi moč.
19. razstavo so pripravili v Dolenjskih Toplicah.
