BLIZU NAS

Afriška prašičja kuga grozi Sloveniji, pristojni opozarjajo na previdnost

Objavljeno 24. september 2020 18.15 | Posodobljeno 24. september 2020 17.03 | Piše: N. Č.

Kmetijsko ministrstvo svari pred afriško prašičjo kugo.

Septembra letos je bila bolezen prvič potrjena v Nemčiji v bližini poljsko-nemške meje. FOTO: Jure Eržen, Delo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin začenjata kampanjo ozaveščanja o afriški prašičji kugi. »Bolezen v Sloveniji še ni ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje z vzhoda proti zahodu vse večje tveganje za domače in divje prašiče v Sloveniji,« so opozorili.

Namen kampanje je ozaveščanje in spodbujanje rejcev, lovcev in potnikov k preventivnemu ravnanju, cilj pa obdržati status države, proste afriške prašičje kuge, so pojasnili na ministrstvu v sporočilu za javnost.

Vse od leta 2014 se prašičja kuga neustavljivo širi v Evropi in Aziji ter predstavlja eno največjih epizootij današnjega časa.


Gre za virusno bolezen domačih in divjih prašičev, za katero so značilne rdečine po koži ter nenaden, obsežen pogin, ne predstavlja pa nevarnosti za zdravje ljudi in zdravje drugih živalskih vrst.

Septembra letos je bila bolezen prvič potrjena v Nemčiji v bližini poljsko-nemške meje, zato je Nemčija sprejela vse mogoče ukrepe za zajezitev nadaljnjega širjenja bolezni. Poleg Nemčije je letos prišlo do pojavov te bolezni še v več drugih evropskih državah, saj so o njej poročale Poljska, Romunija, Madžarska, Estonija, Litva, Bolgarija, Latvija, Slovaška, Moldavija, Rusija, Srbija, Grčija in Ukrajina.


Prašičerejci naj bodo zato pozorni na zdravstveno stanje svojih prašičev in vsak sum na bolezen nemudoma javijo svojemu veterinarju ter dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe. Lovci naj bodo posebej pozorni na spremembe zdravstvenega stanja v populaciji divjih prašičev. Te spremembe se lahko kažejo kot nenavadno obnašanje divjih prašičev: so neboječi, zaostajajo za tropom oziroma poležavajo.

Če lovci naletijo na poginulega divjega prašiča ali pri rednem odstrelu divjih prašičev opazijo znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na prašičjo kugo, naj o tem nemudoma obvestijo upravo za varno hrano ali center za obveščanje na telefonski številki 112, so pozvali.

Za prenos bolezni na daljše razdalje je ponavadi odgovoren človek s svojim ravnanjem, zlasti z odmetavanjem ostankov hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali. Ostanki hrane lahko predstavljajo resno tveganje za prenos bolezni na živali. »Zato še posebej prosimo vse, da ostanke hrane odvržete v smetnjake,« so poudarili na kmetijskem ministrstvu.

Pojavljanje bolezni je v poletnih mesecih na višku, tveganje za vnos in širjenje prašičje kuge pa se še poveča zaradi večjega števila turistov in potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinašajo meso in mesne izdelke, ki izvirajo iz okuženih domačih ali divjih prašičev.




Deli s prijatelji