Afera »glupi davki«: odvetnik pojasnil, koga lahko sploh kazensko preganjajo
Nedavno objavljeni pogovor med ministrom Andrejem Vizjakom in podjetnikom Bojanom Petanom, ki naj bi nastal v času, ko je bil Vizjak gospodarski minister, razburja slovensko javnost in dviga prah na političnem parketu. Vizjak ni zanikal, da bi bil pogovor resničen, je pa dejal, da »sumi v njegovo avtentičnost«. Dodal je, da gre za zlepljenko in konstrukt. Minister je celo napovedal ovadbe proti snemalcem posnetka in tistim, ki so posnetke uporabili za njegovo diskreditacijo.
Na podlagi slišanega so številni prepričani, da gre za sum storitve kaznivega dejanja, zato smo na policijo naslovili vprašanje, ali so bili o tem primeru obveščeni, in če so bili, kdaj je to bilo. Zanimalo nas je tudi, ali policija preiskuje konkretni primer in za katere sume storitve kaznivih dejanj gre. Če primera ne preiskuje, zakaj ga ne. Drago Menegalija z generalne policijske uprave je odgovoril, da na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe, ne morejo odgovoriti zaradi varstva osebnih podatkov. »Potrdimo vam lahko le, da policija v tem primeru do zdaj ni prejela prijave, bo pa policija razpoložljive informacije celovito preverila z vidika morebitnega obstoja razlogov za sum katerega koli kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, in v primeru potrditve obstoja razlogov izvedla ukrepe za dokazovanje kaznivega dejanja in zavarovanje dokazov.«
O posnetku je bil še pred predvajanjem seznanjen minister za notranje zadeve Aleš Hojs, kar je sam priznal v objavi na twitterju.
Koga lahko sploh doleti kazen?
O primeru je bil nekoliko bolj zgovoren odvetnik, ki je specializiran za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar, ki je bil na twitterju izzvan, naj potrdi, da je takšen posnetek na sodišču neuporaben. Doktor kazenskopravnih znanosti in docent za področje prava je zapisal, da je pregon za kaznivo dejanje že zastaral. Od nastanka posnetka je namreč minilo že 14 let. Pojasnil je tudi, da posnetek pogovora, ki je narejen brez vednosti sogovornika, ni vedno nezakonit dokaz. Vse je odvisno tudi od okoliščin in ob tem spomnil na zadevo Thaler (slovenski evropski poslanec je bil eden izmed tistih, ki so ga novinarji The Sunday Timesa, ko so se pretvarjali za lobiste, na skrivaj posneli, ko se je dogovarjal o plačilu v zameno za vložitev predlogov zakonov v Evropskem parlamentu). Dodal je še, čeprav je pregon za kaznivo dejanje že zastaral, pa lahko kazensko odgovarja tisti, ki takšen posnetek predvaja tretjim osebam.
Dve razlagi strokovnjaka
Strokovnjak za produkcijo zvoka Mitja Krapša je za Siol povedal, da je vsaj eden izmed posnetkov prirejen in je neke vrste »lepljenka«. Krapša je povedal, da je ločil izvirni posnetek na dva, na govorni in na zvoke iz ozadja in tako prišel do ugotovitve, da se kar štirikrat spremeni ozadje, zaznal je tudi spremembo akustike prostora. »V prvem delu posnetka se v ozadju slišijo ptički, v drugem delu se na glasu gospoda Petana sliši prostor, kar nakazuje na to, da je v notranjosti. To je v naravi neizvedljivo.«
Krapša še ocenjuje, da posnetek ni nastal s konvencionalno napravo, ki je bila na voljo leta 2007, saj je kakovost zvoka pogovora za takratni čas previsoka. Meni, da obstajata dve razlagi: ali je šlo za profesionalno snemalno opremo ali pa je bil posnetek pred objavo strokovno »očiščen« oziroma kako drugače obdelan.
