Afera Ekosistemi: inšpektorji nesposobni, uradniki pa prepočasni

ZALOG, STRAŽA – Da je v Sloveniji marsikaj močno narobe, niti ni novica; večja novica je, da se tak sklep ponuja iz ugotovitev inšpektorice za javni sektor, ki je opravila nadzor nad vrsto postopkov uradnih oseb, ki delajo na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP), okoljsko-prostorskem ministrstvu, Agenciji RS za okolje, novomeški upravni enoti ter občini Straža. Inšpekcijski nadzor se je nanašal na upravne zadeve družbe Ekosistemi, d. o. o.; spomnimo, julija lani je v sortirnici odpadkov Ekosistemov​ v Zalogu (občina Straža) zagorelo par sto metrov od reke Krke.
Lani v zaloški sortirnici ni zagorelo prvič: v požaru marca 2013 je zagorelo v hali, z ognjem pa se je 18 ur borilo 69 gasilcev; škodo so takrat ocenjevali med 800.000 in milijonom evrov. Za pol milijona škode pa je bilo v naslednjem požaru decembra 2014. Ekosistemi zdaj ne delajo več v Zalogu, kjer je občina prejšnji mesec spremenila prostorski načrt, tam ne bo več dovoljena dejavnost obdelave odpadkov. Ob tem je bilo Ekosistemom odvzeto okoljevarstveno dovoljenje, a za slednje se odvetniki v imenu edinega lastnika Ekosistemov Tomislava Kovačiča še borijo na upravnem sodišču.
Po lanskem požaru so na inšpektorat za javni sektor prišle pobude oziroma prijave civilne iniciative zaloških občanov in regijskega ekološkega gibanja, na podlagi katerih je upravna inšpektorica Mateja Jaklič izvedla notranji upravni nadzor. V zapisniku ugotavlja, da so že pred sedmimi leti prejeli prijavo, da Ekosistemi nimajo gradbenega in uporabnega dovoljenja; gradbeni inšpektor je leta 2011 ugotovil, da imajo Ekosistemi vsa potrebna dovoljenja, navaja Jakličeva in nadaljuje: »Te ugotovitve ne sovpadajo z dejstvi, ki izhajajo iz dokumentacije Upravne enote Novo mesto.« Gradbeno dovoljenje za predelavo nenevarnih odpadkov so dobili leta 2012, uporabno pa leta 2014!

Okoljski inšpektor IRSOP je po ugotovitvah inšpektorice »opustil dolžna ravnanja«, IRSOP je imel nepregledno poslovanje zaradi neustreznega evidentiranja dokumentov in razvrščanja zadev, izstopali pa so zapisniki okoljskega inšpektorja, ki je ugotavljal odpravo ali neobstoj nepravilnosti, k zapisnikom pa ni bilo priloženih fotografij, ki so bile navedene kot priloga: »Fotografij ni bilo moč najti ne fizično ne v informacijskem sistemu,« pravi Jakličeva in poudarja, da so bili ti zapisniki podlaga za odločitev Arsa o podaljšanju okoljevarstvenega dovoljenja Ekosistemom.

Tudi pri izdaji gradbenega in uporabnega dovoljenja je konkretno šepalo: uradnik novomeške upravne enote je najprej potreboval 11 mesecev, da je družbo pozval k predložitvi okoljevarstvenega dovoljenja; ko ta ni dopolnila vloge, uradnik zahtevka družbe ni niti zavrnil niti ni opravil drugega procesnega dejanja naslednjih 10 mesecev, dokler Ekosistemi niso dopolnili vloge. Sicer pa so Ekosistemi na občino Straža leta 2010 naslovili vlogo za odmero komunalnega prispevka, da bi se priključili na javno gospodarsko infrastrukturo; v času inšpekcijskega nadzora Jakličeve občina še ni odločila o vlogi »in s tem občutno kršila instrukcijski rok za odločanje,« ugotavlja inšpektorica.

Nevestno ravnanje v službi z opustitvijo dolžnih procesnih ravnanj ima za posledico prikrajšanje javnega interesa, navaja Jakličeva ter nadaljuje: »S tem pa so uradne osebe upravnih organov kršile dolžna ravnanja, s katerimi so lahko sebi in drugim omogočile tudi neupravičeno korist.«