Afera Airbnb veliki Fursov blef? Razkrivamo, katere podatke so dobili

LJUBLJANA – Tisti, ki na črno oddajajo nepremičnine turistom prek spletne strani Airbnb ali pa niso prijavili vseh prihodkov iz tega naslova, so se v teh dneh zagotovo prijeli za denarnico, ko so prebrali obvestilo finančne uprave. Furs je namreč pred dnevi objavil, da so pridobili podatke o dohodkih, doseženih z oddajanjem nepremičnin v turistični najem, tudi takih, ki se oddajajo prek spletnih portalov Booking in Airbnb. Temu so dodali še prijazno povabilo, naj vsi, ki vseh svojih prihodkov še niso prijavili, to storijo najkasneje do 31. 1. 2018, sicer jih čaka plačilo globe v višini od 400 do 30.000 evrov.

Finančna uprava tako svetuje tistim, ki za letošnje leto niso prijavili vseh prihodkov iz naslova oddajanja nepremičnine v turistični najem, naj se globi izognejo s samoprijavo. Z obrazci, ki so jih objavili na spletni strani, je mogoče to opraviti tudi za nazaj. 
A vse skupaj se, kot razkrivamo, vse bolj kaže kot velik blef in zgolj obupan poskus dacarjev, da pred koncem leta z vsemi sredstvi napolnijo državno malho.

Legalno do podatkov ne morejo

Od kod torej Fursu podatki o najemodajalcih? Tega, kakopak, ne razkrivajo. Pravijo: »Zaradi interesa nadzora v tem trenutku ne razkrivamo, kje smo pridobili podatke o dohodkih, doseženih z oddajanjem nepremičnin v turistični najem.«

Po odgovore smo šli neposredno na evropsko centralo podjetja Airbnb. Tam so ekskluzivno za slovenskenovice.si povedali, da podatke svojih fizičnih strank skrbno varujejo in jih ne posredujejo nikomur. Niti davčnim upravam, pa naj si to še tako želijo. Tako so skrbno varovani vsi podatki uporabnikov Airbnb, torej imena, naslovi, e-poštni naslovi in telefonske številke tistih, ki svoja stanovanja turistom dajejo v najem. Nobenega od teh podatkov Furs ni mogel pridobiti od njih.

Preverite, ali ste med izjemami

A pozor! Obstaja izjema. Če z Airbnb sodelujete kot podjetje, ki je torej davčni zavezanec, potem vaši podatki niso več varovani in jih Furs lahko pridobi. Varovanje je zagotovljeno le fizičnim osebam. In takih je po navedbah Airbnb v Sloveniji velika večina: več kot 95 odstotkov.
Povprečen slovenski najemodajalec na letni ravni na Airbnb sicer zasluži 2100 evrov, torej 175 evrov na mesec, so nam pojasnili.

Airbnb torej dokazuje: Furs blefira ali pa je podatke dobil z nezakonitimi ukrepi, na primer z vdorom v računalniški sistem oziroma s podkupninami. A da bi varuhi slovenskih financ počeli kaj nezakonitega, si ne moremo misliti niti v sanjah. Četudi bi do seznamov prišli "na črno", bi zadeva padla na vsakem sodišču.
 

Večina na lastno pest

V Sloveniji naj bi stanovanja na tej platformi oddajalo približno 3000 ponudnikov, večina na črno. Glavni razlog za oddajanje na črno je po besedah uporabnikov preveč zapletena birokracija. Za legalno oddajo stanovanja namreč lastnik potrebuje kakšnih 20 dokumentov, med drugim vsa soglasja v večstanovanjskih stavbah, ki pa jih je tako rekoč nemogoče dobiti. 
Furs je sicer že v sredini letošnjega leta napovedal poostreni nadzor in lov na tiste, ki svoje dejavnosti niso prijavili, a dejansko bi država največ naredila, če bi najemodajalcem omogočila teh nekaj evrov postranskega zaslužka brez nepotrebne zbirokratiziranosti, pravijo uporabniki.