54,5 milijona evrov za migrante, a programov integracije se ne udeležijo
Integracija migrantov v slovensko družbo je kompleksen proces, ki zahteva čas, medsebojno razumevanje in sistematično podporo.
Kljub številnim programom in naporom tako državnih organov kot nevladnih organizacij pa številne ovire še vedno otežujejo enakovredno vključevanje priseljencev v družbo, z Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov so denimo sporočili, da se prišleki integracijskih programov pogosto sploh ne udeležujejo.
Ponudijo jim učenje jezika in svetovanje
Na Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov poudarjajo, da je za leto 2025 za vse naloge, povezane z migracijami, predvidenih 54,5 milijona evrov, od tega skoraj polovica za ukrepe začasne zaščite. Integracijo tistih, ki v programih sodelujejo, ocenjujejo kot uspešno. »Uspešnost integracijskih programov se meri individualno, glavni kazalnik pa je samostojno življenje v RS. Osebe s statusom mednarodne zaščite so večinoma dobro integrirane,« so sporočili.
Prosilcem za mednarodno zaščito sicer ponudijo do 400 ur slovenskega jezika, individualno svetovanje in pomoč pri vključevanju na trg dela.
»Tako prosilci kot osebe z mednarodno zaščito imajo dostop do osnovnošolskega, srednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja v enakem obsegu kot slovenski državljani,« pojasnjujejo.
A težava ostaja: večina prosilcev za azil dom skoraj takoj po prihodu zapusti – integracijskih programov se sploh ne udeležijo, pravijo na Uradu.
Ekonomsko koristijo družbi
»Javnomnenjske ankete ugotavljajo, da imajo Slovenci v splošnem relativno pozitivne nazore do migrantov in da jih vse več prepoznava integracijo kot dvosmerni proces, ki zadeva tako migrante kot lokalno prebivalstvo,« pravi sociolog, dr. Tibor Rutar.
»Ustrezno prepoznavamo tudi dejstvo, da s staranjem slovenskega prebivalstva migranti (ki imajo v našem primeru visoke stopnje zaposlenosti) ekonomsko koristijo družbi.«
Glavne razlike v življenjskih navadah
Kot poudarja Živa Gabaj iz Slovenske filantropije, so razlike med migranti in lokalnim prebivalstvom najpogosteje opazne na področjih jezika, kulturnih praks, prehrane, vere ter družinskih in socialnih struktur. Medtem ko nekatere priseljenske skupnosti gojijo bolj kolektivistične vrednote in izrazitejše medgeneracijske hierarhije, je slovenska družba bolj individualistično naravnana.
Kljub razlikam Gabajeva opozarja na nevarnost stereotipizacije: »Vsi nosimo s seboj kulturne navade in identitete, a integracija ni vprašanje zamenjave ene kulture z drugo, temveč postopnega prepletanja obeh.« Za mnoge priseljence ohranjanje stika z izvorno kulturo ne pomeni neprilagojenosti, pravi, temveč potrebo po ohranjanju identitete.
Zakaj se ne vrnejo domov, če so nezadovoljni?
V ozadju vztrajanja migrantov v Evropi, tudi v Sloveniji, so pogosto razlogi, ki onemogočajo vrnitev: preganjanje, vojne, diskriminacija, nasilje ali revščina. Gabajeva pojasnjuje, da številni prosilci za azil preprosto nimajo kam iti – v domovini jih čakajo grožnje ali nemogoče razmere za življenje.
Največje ovire pri integraciji sicer vključujejo nepoznavanje jezika, diskriminacijo, socialno izključenost, kulturni šok in ekonomsko negotovost. Tudi težave pri iskanju stanovanja, slabo plačane službe in nepoznavanje slovenskih sistemov (zdravstvenega, socialnega, izobraževalnega) dodatno otežujejo pot v samostojno življenje.
Vzporedne skupnosti? Ne (še)
Čeprav se nekateri priseljenci povezujejo znotraj svojih kulturnih skupin, Gabajeva pravi, da v Sloveniji še ne moremo govoriti o t. i. vzporednih družbah. Slovenija je namreč v primerjavi z večjimi evropskimi narodi kulturno precej homogena, priseljencev pa je razmeroma malo.
»Slovenija v praksi zaostaja«
Po oceni sociologa dr. Tiborja Rutarja Slovenija pravno sicer zagotavlja pomembne temelje za vključevanje, vendar v praksi zaostaja za številnimi evropskimi državami. »Največje ovire zadevajo enakost priložnosti. Slovenija migrantom zagotavlja pravno enakost in dolgoročno varnost, kar je dobro, a v praksi pravna enakost ne zagotavlja dejanskih primerljivih izhodišč,« pravi.
Po njegovi oceni v Sloveniji manjkajo boljši programi za dostop na trg dela in poglobljene študije uspešnosti integracije. Poleg tega migranti kljub pravni enakosti pogosto ostajajo »enakopravni tujci«, ne pa sosedje. »Kako uspešna je integracija, uradno ne vemo, saj ni študij na to temo,« je povedal za Slovenske novice.
Skupna ugotovitev vseh sogovornikov je jasna: integracija ni le naloga migrantov, temveč dvosmerni proces, ki zahteva odprtost tudi lokalnega prebivalstva.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
