TIVOLI
30 lip za 30 let (FOTO)
Lions klub Ljubljana restavriral drevored v Tivoliju. V lipah bodo uživale generacije meščanov in obiskovalcev.
Odpri galerijo
Blaž Banič, Danilo Tomšič, Zoran Janković in Borut Miklavčič so zasadili lipo. FOTOGRAFIJE: Marko Feist
Včeraj se je začela meteorološka pomlad, dan je bil sončen, prijetno topel, kot nalašč za sajenje dreves. Ne le za eno, za kar trideset dreves je bogatejši ljubljanski park Tivoli, natančneje najstarejši tivolski drevored, Cekinov drevored. Zasadil jih je ljubljanski Lions klub, ki je obenem tudi najstarejši v Sloveniji in je lani praznoval okroglih trideset let delovanja, obletnici pa so se poklonili z zasaditvijo tridesetih dreves, tridesetih lip. Trideset let je jubilej, ki se ga spodobi proslaviti, načrtovali so ga že lani, saj je bil klub ustanovljen še pred osamosvojitvijo Slovenije 1990., a je načrte prekrižala epidemija novega koronavirusa in prestavila slovesnost za skoraj leto dni.
Novo življenje v Tivoliju nosi simbolno sporočilo upanja, vztrajnosti, obnove, rasti in skrbnosti, kar so tudi ključne vrednote, ki že trideset let povezujejo člane našega kluba, je ob zasaditvi, ki je seveda potekala v skladu s spoštovanjem aktualnih varnostnih in zdravstvenih ukrepov NIJZ in zato v ozki družbi, dejal aktualni predsednik Lions kluba Ljubljana dr. Blaž Banič, ki je skupaj z guvernerjem Lions Slovenija mag. Danilom Tomšičem, ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in Borutom Miklavčičem, prvim slovenskim lionom, drevo tudi simbolno posadil.
Restavriranje večinoma uničenega drevoreda je potekalo v skladu z usmeritvami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj gre, kot rečeno, za najstarejši tivolski drevored, njegova zasnova izhaja iz leta 1825, kot izkazuje franciscejski kataster, povsem mogoče pa je, da je celo starejši, povezan z gradnjo Cekinovega gradu 1755., ki ga je dal sezidati Leopold Karl Lamberg. Poleg Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana, pa je lionsom na pomoč priskočilo še podjetje VOKA Snaga, ki je opravilo zasaditev.
V tem najstarejšem delu parka Tivoli so zasajene predvsem lipe (Tilia platyphyllos). Drevored je zasnovan kot dvojni, v obliki križa. Skozi stoletja in z različnimi lastniki je park dreves ostal skorajda nedotaknjen, vse do vala pozidav v tivolskem parku v času po drugi svetovni vojni, največ škode pa je utrpel v zadnjih 50 letih. Včerajšnjo zasaditev so opravili v razmiku od 6 do 8 metrov med drevesi, kar ustreza izvirni zasnovi.
Z zasaditvijo so v Lions klubu Ljubljana sledili tudi zelenemu interesu Ljubljane in potrebam skupnosti, v kateri delujejo. In se obenem poklonili slovenstvu: lipa je drevo življenja, zdravja, tudi sodno in drevo zmage, rodovitnosti. Drevo, ki je obenem zdravilno in dišeče ter mogočno in staro – več sto let so lahko stara lipova drevesa, obnova tivolskega drevoreda pa pomeni pomladitev, v kateri bodo lahko uživale generacije sprehajalcev, Ljubljančanov in obiskovalcev največjega in najlepšega ljubljanskega parka, v zavetju dišečih krošenj pa se bo spletalo na stotine zgodb, ljubezni, pravljic, ki jih bodo kot najdragocenejši zaklad varovale lipe.
Ljubljanski Lions klub je posadil drevesa v najstarejšem tivolskem drevoredu.
Novo življenje v Tivoliju nosi simbolno sporočilo upanja, vztrajnosti, obnove, rasti in skrbnosti, kar so tudi ključne vrednote, ki že trideset let povezujejo člane našega kluba, je ob zasaditvi, ki je seveda potekala v skladu s spoštovanjem aktualnih varnostnih in zdravstvenih ukrepov NIJZ in zato v ozki družbi, dejal aktualni predsednik Lions kluba Ljubljana dr. Blaž Banič, ki je skupaj z guvernerjem Lions Slovenija mag. Danilom Tomšičem, ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in Borutom Miklavčičem, prvim slovenskim lionom, drevo tudi simbolno posadil.
Novo življenje v Tivoliju nosi simbolno sporočilo upanja, vztrajnosti, obnove, rasti.
Restavriranje večinoma uničenega drevoreda je potekalo v skladu z usmeritvami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj gre, kot rečeno, za najstarejši tivolski drevored, njegova zasnova izhaja iz leta 1825, kot izkazuje franciscejski kataster, povsem mogoče pa je, da je celo starejši, povezan z gradnjo Cekinovega gradu 1755., ki ga je dal sezidati Leopold Karl Lamberg. Poleg Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana, pa je lionsom na pomoč priskočilo še podjetje VOKA Snaga, ki je opravilo zasaditev.
Cekinov grad nima prav nobene zveze s cekini. Po smrti Leopolda Karla Lamberga in njegovega sina je grad, v katerem je danes Muzej novejše zgodovine in ob katerem stoji športna dvorana Tivoli, leta 1787 podedovala sinova vdova Ivana Lamberg, ki se je pozneje ponovno poročila z madžarskim konjeniškim častnikom in jahalnim mojstrom Lovrom Szőgenyjem, ta je postal njegov lastnik leta 1793. Ljubljančani so njegov priimek poslovenili, Szőgenov – Cegenov, in od takrat je grad znan kot Cekinov grad.
V tem najstarejšem delu parka Tivoli so zasajene predvsem lipe (Tilia platyphyllos). Drevored je zasnovan kot dvojni, v obliki križa. Skozi stoletja in z različnimi lastniki je park dreves ostal skorajda nedotaknjen, vse do vala pozidav v tivolskem parku v času po drugi svetovni vojni, največ škode pa je utrpel v zadnjih 50 letih. Včerajšnjo zasaditev so opravili v razmiku od 6 do 8 metrov med drevesi, kar ustreza izvirni zasnovi.
1825. je bil zasnovan tivolski drevored, povsem mogoče pa je, da je celo starejši.
Z zasaditvijo so v Lions klubu Ljubljana sledili tudi zelenemu interesu Ljubljane in potrebam skupnosti, v kateri delujejo. In se obenem poklonili slovenstvu: lipa je drevo življenja, zdravja, tudi sodno in drevo zmage, rodovitnosti. Drevo, ki je obenem zdravilno in dišeče ter mogočno in staro – več sto let so lahko stara lipova drevesa, obnova tivolskega drevoreda pa pomeni pomladitev, v kateri bodo lahko uživale generacije sprehajalcev, Ljubljančanov in obiskovalcev največjega in najlepšega ljubljanskega parka, v zavetju dišečih krošenj pa se bo spletalo na stotine zgodb, ljubezni, pravljic, ki jih bodo kot najdragocenejši zaklad varovale lipe.
