20 kil grozdja za en evro!

Restavracija Sonce v Rogaški Slatini že več kot 200 let bogati gostinsko ponudbo tega zdraviliškega kraja, pred dnevi pa je bila tam 68. seja sveta reda Združenja slovenskega reda vitezov vina (ZSRVV). Največ pozornosti so namenili alarmantnim razmeram v vinogradništvu in vinarstvu v Sloveniji. Gostitelj srečanja je bil vitez Ivan Mijošek, konzul Viteškega omizja Celje, čigar vrhunska vina in penine izvrstno dopolnjujejo kulinarične posebnosti obsotelske in kozjanske kuhinje.

V Soncu so potrdili sprejem novih pripravnikov in viteških napredovanj ter pohvalili odločitev, da so med pandemijo koronavirusa z lastnimi sredstvi kupili zaščitne maske in darovali domovom starejših. Nato pa so izpostavili skrajno skrb vzbujejoče razmere v vinogradništvu in vinarstvu, zaradi katerih so sestavili pisno pobudo s predlogi rešitev.

Ambasador ZSRVV, prof. dr. Milan Pogačnik, je prisotne seznanil, da so pismo poslali dr. Aleksandri Pivec, ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zdravku Počivalšku, ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, ter Cvetku Zupančiču, predsedniku Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Kot je ob tem poudaril Pogačnik, želijo vitezi prispevati k razreševanju krize v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu. Slovenija je vinorodna država z dolgoletno vinsko tradicijo, vinogradništvo pa je pomembna gospodarska panoga. Vsako leto pridelamo med 80 in 90 milijoni litrov vina.



»Pred nami je obdobje, ki bo verjetno veliko težje, kot je bilo po letu 1999, ko se je vinski trg popolnoma zlomil zaradi viška vin (takrat zaradi izjemnih količinskih letnikov in napačne politike – interventnega odkupa grozdja). Bojimo se, da se nam lahko zgodba ponovi tudi tokrat, če ne bomo sprejeli pravih ukrepov. Če država ne bo izvajala ustreznih ukrepov za blažitev posledic covida-19, lahko hitro pričakujemo tudi zmanjševanje vinogradniških površin na težje pridelovalnih območjih, za katera vemo, da so najzahtevnejša za obdelavo in vinogradniki še edini skrbijo za urejenost pokrajine. Če ne bomo izvajali uravnoteženih ukrepov pomoči ter v pomoč zajeli vseh tržnih vinogradnikov, bodo določena območja z vinogradi popolnoma opuščena,« je dramatično opozorilo vinskih vitezov. Poudarjajo, da se že več let spopadajo s težavami pri prodaji vina, še bolj pa grozdja, in koronakriza je ponekod vinarje pripeljala na rob obupa – zlasti tam, kjer je ena izmed največjih kleti objavila nove odkupne cene grozdja, in sicer sramotnih 5 centov za kilogram (ali 20 do 25 kg za en špricar v gostilni, op. p.).



Poleg že sprejetih ukrepov za zmanjšanje zalog vina, kot sta denimo krizna destilacija in zelena trgatev, slovenski vitezi predlagajo še večji inšpekcijski nadzor uvoženega vina: »V kleteh, ki imajo odkup slovenskega grozdja in uvoz nizkocenovnega vina, poostriti nadzor in zahtevati, da imajo tovrstne kleti ločena skladišča za uvožena vina. Skladišča ne smejo biti na isti lokaciji kot skladišča vina s slovenskim poreklom. Treba je spodbujati pridelavo kakovostnih vin z omejevanjem pridelka.« Pričakujejo tudi podporo pri ustanovitvi skupne platforme Slovenija vinska destinacija, ki bi morala potekati v treh smereh, to so: analiza naših vinorodnih okolišev, promocija in trženje.

»V Sloveniji so vinogradniki povezani v treh skupinah: Vinska družba, Zveza družinskih vinogradnikov in vinarjev in Vinis, ki zastopajo zgolj interese svojih članov. Če želimo resnejše sodelovanje, bi bila nujna ustanovitev enotnega telesa in vstop vinskega sektorja v zakon o promociji,« so vitezi na koncu ministrici in ministru položili na srce.