Z VLAKOM NA POTEP

Žalec – Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije

Muzej so uredili v obnovljeni sušilnici.
Fotografija: Muzej ponuja sprehod skozi zgodbo hmelja v Spodnji Savinjski dolini. Foto: Primož Hieng
Odpri galerijo
Muzej ponuja sprehod skozi zgodbo hmelja v Spodnji Savinjski dolini. Foto: Primož Hieng

Žalec v zadnjem času vse bolj stopa v ospredje kot mesto piva, saj ponuja dve imenitni zgodbi, ki se vse bolj povezujeta med seboj. V začetku septembra 2016 so v parku v središču mesta odprli fontano piv Zeleno zlato. Druga zgodba je povezana s preteklostjo širšega savinjskega območja, imenuje pa se Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije.

To je muzej, ki ponuja sprehod skozi zgodbo hmelja v Spodnji Savinjski dolini, imenovani tudi dolina zelenega zlata. Gradivo je zbrano tudi s pomočjo krajanov okoliških občin ter njihovih lastnih zbirk orodij in spominov. Na ta način aktivno povezuje v muzejsko družino vsakogar, ki je prispeval del svojih spominov ali pa je del zgodbe o hmelju. Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije pripoveduje zgodbo o hmelju skrbno in na sodoben način zvedavim popotnikom, vedoželjnim obiskovalcem, neutrudnim raziskovalcem in seveda prekaljenim prebivalcem te svetle doline. Ne pričakujte običajne muzejske izkušnje, temveč čutno in poučno povabilo na živečo pot resničnih občutkov hmeljarstva in pivovarstva, ki je ne nazadnje del zgodbe vseh nas.

Muzej so uredili v obnovljeni sušilnici poleg Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. V razstavnih prostorih je na interaktiven način predstavljeno hmeljarstvo in pivovarstvo v Sloveniji skozi čas, ogledate si lahko proces varjenja piva in ga poskusite. Zanimiva in privlačna je ponudba v trgovini s spominki, kjer lahko kupite hmeljarski čaj, pivski paket za kuhanje piva doma, savinjsko pivo Kukec in nekaj knjig s hmeljarsko tematiko.

Nekaj posebnega je pivo Kukec, ki so ga poimenovali po Simonu Kukcu. Velja za najpomembnejšega pivovarja, ki ga Laščani imenujejo oče laškega piva. Manj znano je, da je imel tudi pivovarno v Žalcu, ki je po prvi svetovni vojni prenehala delovati. Z njo je v mestu ugasnila večdesetletna tradicija pivovarstva, ki jo je ustvaril in vodil Simon Kukec. V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva so mu posvetili posebno razstavo.

In kaj vse lahko doživimo v ekomuzeju? Ponuja sprehod skozi hmeljarsko identiteto Spodnje Savinjske doline, hmeljarske šege, socialni in družbeni položaj obiralk in obiralcev hmelja, socialni in družbeni položaj velikih in malih hmeljarjev, hmeljarsko delo na družbenih posestvih, prehrano, obleko in spanje ter zaslužke obiralcev, hmeljarjev in kmečkih delavcev na zadružnih posestvih. Prikaze hmeljarske tehnologije si je mogoče ogledati na različnih lokacijah hmeljarskih kmetij po vsej regiji, novejšo tehnologijo pa na poskusnih hmeljskih nasadih Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v neposredni okolici stavbe ekomuzeja in na hmeljarskih kmetijah.

V muzeju spoznamo še ročno obiranje hmelja in prihod obiralcev v dolino, saj je bilo v glavni hmeljarski sezoni v teh krajih od 30.000 do 40.000 sezonskih delavcev. Hmeljarsko tradicijo oživljajo tudi z nekaterimi znanimi prireditvami: dan hmeljarjev v Braslovčah, hmeljarski likof v Petrovčah, izbor hmeljarskih starešin in princes, pohod po hmeljski poti, postavljanje hmeljevk, star način obiranja hmelja v Žalcu in podobno.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas