SKUPAJ JO DRŽI ŽELEZNA VRV
Natalija vsako noč zaspi s strahom, da bo njena zadnja
Njena hiša se poseda in razpada, brezposelna in bolna Natalija pa nima denarja za obnovo.
Odpri galerijo
Klet je podprta s stebri, ker je strop razpokan zaradi posedanja tal. FOTO: Darko Naraglav
Nad nekdanjimi rudniškimi rovi zabukovškega premogovnega bazena v občini Žalec stoji hiša Natalije Veternik Škorjanec. Tako hude zdravstvene težave jo pestijo, da ni zmožna za delo. Pa jih šteje šele trideset! Socialna podpora ji omogoča skromno preživetje, še zdaleč pa nima denarja za popravilo hiše. Ta dobesedno razpada in le debela jeklenica, s katero je povezana krog in krog, preprečuje, da se ne sesuje. Natalija gre vsak večer spat s strahom, da se ne bo kaj podrlo nanjo.
Njeno stisko so prepoznali prijatelji in znanci ter sprožili humanitarno akcijo Pomagajmo Nataliji do nove strehe nad glavo. Nagovarjajo ljudi dobrega srca, naj s skupnimi močmi pomagajo nesrečnici, poleg tega pa so Natalijo spodbudili, da ni nič sramotnega, če zaprosi za pomoč Rdeči križ Slovenije. Pri Območni organizaciji RK Žalec so zanjo odprli poseben transakcijski račun, hkrati upajo, da se bodo v reševanje vključili tudi krajevna skupnost Griže, občina Žalec, center za socialno delo in drugi.
Obiskali smo Natalijo in se prepričali, v kakšnih razmerah životari. Od daleč hiša ni videti smrtno nevarna, ko pa si jo ogledaš od blizu in spoznaš notranje prostore, podstrešje in klet, razumeš, zakaj je stanovalkin strah vsak dan večji.
Po tleh v sobah so panelne plošče, da je topleje in varneje. Spodaj je namreč klet, ki je na več mestih podprta s stebri, saj je betonski strop razpokal zaradi posedanja tal. Poleg tega je hiša okrog in okrog speta z debelo železno vrvjo, da se stene ne razprejo in preprosto – popadejo. Na podstrešju podoben prizor: le golo ostrešje z opeko brez kakršne koli izolacije, konstrukcija je povezana z železnim drogom, na več mestih so razporejeni lonci, v katere se ob nalivih steka deževnica. Še najmanj nevaren prostor v hiši je kuhinja, čeprav je že zdavnaj odslužila svojemu namenu in bi bila potrebna temeljite prenove.
Štedilnik je tudi peč za centralno ogrevanje, ki pa si tega imena ne zasluži, saj je zaradi dotrajanosti le delno v funkciji. Neizolirana in razpokana hiša pomeni veliko toplotno izgubo, tako da je pozimi kljub kurjenju pošteno mraz.
Hiša, ki je bila zgrajena pred 120 leti ter pred 50 leti še dograjena, se zaradi slabih temeljev in nekdanjega rudnika pogreza, stene so popokane in vlažne. Natalija poskuša vzdrževati in popravljati, kar lahko, a vse to je le kaplja v morje. Težave še dodatno slabša njeno močno načeto zdravstveno stanje, 400 evrov socialne pomoči pa ji omogoča le skromno preživetje.
»Zelo rada bi delala, če bi mi to dopuščalo zdravje, a že od rojstva je zaznamovano s kroničnimi težavami. Imam prirojeno srčno napako, pogoste migrene, težave s krvnim tlakom in srčnim utripom, nedavno so mi diagnosticirali še astmo. Zaradi težav s hrbtenico me najverjetneje čaka operacija. Ko sem bila stara 14 let, so v UKC Ljubljana ugotovili, da je moja hrbtenica v zelo slabem stanju in da bo do 30. leta še nekako šlo. Na žalost so imeli prav. Moje zdravstveno stanje se samo slabša in obiskom pri specialistih ni videti konca. Zaradi vsega sem težko zaposljiva – potegovanje za službo se običajno konča tako, da ne opravim zdravniškega pregleda. Trudila sem se, naredila nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) za varnostnico, a ni šlo. Opravila sem tudi NPK za socialno oskrbovalko starejših, a so mi težave s hrbtenico preprečile opravljanje tega poklica. Zavod za zaposlovanje me je poslal pred invalidsko komisijo, ki je ugotovila trajno zelo omejeno možnost za zaposlitev. Tako sem odvisna le od socialne pomoči,« nam z žalostjo na obrazu pove Natalija.
Hišo, v kateri živi od rojstva, je babica po smrti zapustila vnukinji in hčerki, Natalijini mami, ki živi drugje in pomaga, kolikor lahko, čeprav je tudi ona invalidka 3. kategorije z dvakratno operacijo hrbtenice in brezposelna.
Hiša je po oceni statika neprimerna za obnovo, zato Natalija razmišlja, da si nov dom urediti v sosednji stavbi – gospodarskem objektu, zgrajenem pred 30 leti in s čvrstimi temelji ter brez znakov posedanja. Vsekakor pa bi bila potrebna nova streha, razširitev in vse preostale gradbene faze, da bi objekt lahko postal topel dom. Ob takem razpletu bi bila najsrečnejša na svetu, saj bi zvečer brez strahu legla v posteljo.
»Vsake donacije bom od srca vesela ter hvaležna vsakemu posebej. Ko bi le lahko po 30 letih končno mirno zaspala,« ob slovesu zavzdihne Natalija Veternik Škorjanec.
Tudi kritina je povsem dotrajana in pušča ob vsakem dežju. FOTO: Darko Naraglav
Pokanje in pogrezanje
Obiskali smo Natalijo in se prepričali, v kakšnih razmerah životari. Od daleč hiša ni videti smrtno nevarna, ko pa si jo ogledaš od blizu in spoznaš notranje prostore, podstrešje in klet, razumeš, zakaj je stanovalkin strah vsak dan večji.
Po tleh v sobah so panelne plošče, da je topleje in varneje. Spodaj je namreč klet, ki je na več mestih podprta s stebri, saj je betonski strop razpokal zaradi posedanja tal. Poleg tega je hiša okrog in okrog speta z debelo železno vrvjo, da se stene ne razprejo in preprosto – popadejo. Na podstrešju podoben prizor: le golo ostrešje z opeko brez kakršne koli izolacije, konstrukcija je povezana z železnim drogom, na več mestih so razporejeni lonci, v katere se ob nalivih steka deževnica. Še najmanj nevaren prostor v hiši je kuhinja, čeprav je že zdavnaj odslužila svojemu namenu in bi bila potrebna temeljite prenove.
Natalija si želi službe, a se njene zaposlitve običajno končajo že na zdravniškem pregledu. FOTO: Darko Naraglav
Hiša, ki je bila zgrajena pred 120 leti ter pred 50 leti še dograjena, se zaradi slabih temeljev in nekdanjega rudnika pogreza, stene so popokane in vlažne. Natalija poskuša vzdrževati in popravljati, kar lahko, a vse to je le kaplja v morje. Težave še dodatno slabša njeno močno načeto zdravstveno stanje, 400 evrov socialne pomoči pa ji omogoča le skromno preživetje.
Rada bi delala, a ne more
»Zelo rada bi delala, če bi mi to dopuščalo zdravje, a že od rojstva je zaznamovano s kroničnimi težavami. Imam prirojeno srčno napako, pogoste migrene, težave s krvnim tlakom in srčnim utripom, nedavno so mi diagnosticirali še astmo. Zaradi težav s hrbtenico me najverjetneje čaka operacija. Ko sem bila stara 14 let, so v UKC Ljubljana ugotovili, da je moja hrbtenica v zelo slabem stanju in da bo do 30. leta še nekako šlo. Na žalost so imeli prav. Moje zdravstveno stanje se samo slabša in obiskom pri specialistih ni videti konca. Zaradi vsega sem težko zaposljiva – potegovanje za službo se običajno konča tako, da ne opravim zdravniškega pregleda. Trudila sem se, naredila nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) za varnostnico, a ni šlo. Opravila sem tudi NPK za socialno oskrbovalko starejših, a so mi težave s hrbtenico preprečile opravljanje tega poklica. Zavod za zaposlovanje me je poslal pred invalidsko komisijo, ki je ugotovila trajno zelo omejeno možnost za zaposlitev. Tako sem odvisna le od socialne pomoči,« nam z žalostjo na obrazu pove Natalija.
Od daleč hiša ni videti smrtno nevarna, ko pa si jo ogledaš od blizu, razumeš stanovalkin strah.
Hišo, v kateri živi od rojstva, je babica po smrti zapustila vnukinji in hčerki, Natalijini mami, ki živi drugje in pomaga, kolikor lahko, čeprav je tudi ona invalidka 3. kategorije z dvakratno operacijo hrbtenice in brezposelna.
Neprimerna za obnovo
Hiša je po oceni statika neprimerna za obnovo, zato Natalija razmišlja, da si nov dom urediti v sosednji stavbi – gospodarskem objektu, zgrajenem pred 30 leti in s čvrstimi temelji ter brez znakov posedanja. Vsekakor pa bi bila potrebna nova streha, razširitev in vse preostale gradbene faze, da bi objekt lahko postal topel dom. Ob takem razpletu bi bila najsrečnejša na svetu, saj bi zvečer brez strahu legla v posteljo.
Vsakdo, ki želi pomagati finančno, lahko svojo donacijo nakaže na račun, odprt pri Rdečem križu OZ Žalec, in sicer na TRR: SI56 1010 0005 5598 261 SKLIC : SI00 2021 – Natalija. Akcija pomoči pa je sprožena tudi prek SMS-sporočil. Sporočilo SMS s ključno besedo NATALIJA5 na številko 1919 lahko pošljejo uporabniki Telekoma Slovenije, T2, Telemacha in A1 in s tem prispevajo 5 evrov za pomoč pri obnovi hiše. Vesela bo tudi materiala in storitev.
»Vsake donacije bom od srca vesela ter hvaležna vsakemu posebej. Ko bi le lahko po 30 letih končno mirno zaspala,« ob slovesu zavzdihne Natalija Veternik Škorjanec.
