NARKOKARTELI

Uspavalo za slone izpodriva kokain

Sintetična mamila so za proizvodnjo cenejša, močnejša in za uživalca nevarnejša.
Fotografija: Pripadniki kartela Jalisco
FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Pripadniki kartela Jalisco FOTO: Reuters

Februarja so argentinske zdravstvene oblasti javno pozvale, naj nihče ne uživa kokaina, še zlasti tistega, kupljenega januarja in februarja. Takrat je namreč veliko ljudi poiskalo zdravniško pomoč, kar 24 pa jih je umrlo za posledicami jemanja kokaina. Mamilu, ki so ga zaužili oboleli, je bila dodana še ena opojna substanca, in sicer umetni opioid carfentanil. To je derivat enega najmočnejših sintetičnih opioidov fentanila, ki ga v prvi vrsti uporabljajo za uspavanje velikih divjih živali, denimo slonov, bivolov in nilskih konjev. Dovolj sta le dva miligrama carfentanila – to je le nekaj zrnc tega sintetičnega mamila –, in človek se lahko poslovi od življenja.

Izjemno močno sintetično mamilo, ki so ga dilerji v Argentini v začetku leta primešali kokainu, je povzročilo nenadno »epidemijo«, zaradi katere so umirali Argentinci. A to, da so začeli mamilarski karteli v kokain vmešavati še močne opioide, ni nič presenetljivega. Zadnji podatki Urada OZN za spremljanje kriminala in mamil (UNODC) po svetu namreč kažejo prav presenetljive podatke, in sicer da so se mamilarski karteli, zlasti tisti v Mehiki, v zadnjem času osredotočili na proizvodnjo umetnih, sintetičnih mamil in počasi opuščajo proizvodnjo naravnih, kot sta kokain ali marihuana, in trgovino z njimi.

Najbolj znano sintetično mamilo fentanil je za kar 50-krat močnejše od heroina in stokrat od morfija. Poleg tega je njegova proizvodnja bistveno cenejša kot izdelava kokaina. Mehiški mediji navajajo, da naj bi eden od zloglasnih mehiških kriminalnih kartelov Sinaloa že ustvaril večje dobičke s prodajo fentanila kot kokaina in drugih »tradicionalnih« drog. To naj bi dokazoval tudi nedavni policijski zaseg rekordnih 543 kilogramov fentanila, ki ga je mehiška policija pred slabim mesecem zasegla v mestu Culiacan.

Aretacija zloglasnega voditelja Sinaloa Joaquina Guzmana, imenovanega El Chapo
Foto: Getty Images
Aretacija zloglasnega voditelja Sinaloa Joaquina Guzmana, imenovanega El Chapo Foto: Getty Images

»To je največji zaseg tega smrtonosnega mamila v mehiški zgodovini,« se je po policijski operaciji hvalil Ricardo Mejía, državni podsekretar za javno varnost. Takrat je opozoril, kako dobičkonosna je proizvodnja sintetičnih mamil, zlasti opioida fentanila, za mehiške mamilarske kartele. Za proizvodnjo kilograma potrebujejo kakšno uro, je dejal, kar jih stane približno 5000 evrov. Ta kilogram lahko nato v velikih ameriških mestih na severu, recimo v Los Angelesu, prodajo za 200.000 evrov. Dobiček je res neverjeten.

Sodelovanje

Mehiški karteli so zavohali priložnost v ZDA, kjer že več let vlada prava epidemija jemanja opioidnih zdravil za lajšanje bolečin. Ker so zdravniki brez ovir predpisovali tovrstna zdravila, je več milijonov Američanov postalo zasvojenih z njimi. Zato so oblasti med predsedovanjem Baracka Obame in Donalda Trumpa razglasile vojno proti opioidom, a ta ni bila uspešna. Tudi zaradi nelegalne trgovine, ki jo mehiški mamilarski karteli samo še spodbujajo. Samo lani je zaradi posledic jemanja opioidnih zdravil, med njimi seveda prednjačijo zdravila, narejena na bazi fentanila, umrlo več kot 107.000 ljudi. Velika številka, ki bi morala zaskrbeti vsakega politika. Prav zato so se pred mesecem dni, ko je mehiški predsednik Manuel López Obrador obiskal Josepha Bidna v Beli hiši, dogovorili, da bosta obe državi še povečali sodelovanje v boju proti nelegalni trgovini s sintetičnimi mamili.

Težav s sintetičnimi mamili nimajo samo v ZDA in Kanadi, kjer po podatkih UNODC za posledicami prevelikega uživanja mamil umre največ ljudi – več kot 180 na milijon prebivalcev. Število uporabnikov se bliskovito širi tudi po Latinski Ameriki, še zlasti v Mehiki. Od leta 2013 do leta 2020 se je število ljudi, ki so poiskali zdravniško pomoč zaradi uporabe umetnih mamil, povečalo za neverjetnih 218 odstotkov. Sofia Diaz, koordinatorka za Mehiko v UNODC, je pred dnevi dejala, da je njena država edina na obeh ameriških celinah, v kateri je pretirana uporaba amfetaminskih vrst zdravil in mamil postala glavni problem pri zdravniški oskrbi zasvojencev. Pri tem ne gre samo za fentanil in druge opioide, temveč tudi za mamila na bazi amfetamina, kot sta ekstazi in kristalni met ali ice, ki je v znanstvenih krogih bolj znan kot metamfetamin hidroklorid.

Ameriška tiralica za vodjo kartela Jalisco El Maya Foto: Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike
Ameriška tiralica za vodjo kartela Jalisco El Maya Foto: Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike

Mehika se je med pandemijo covida-19 prelevila iz tranzitne države za mamila iz andskih predelov Južne Amerike v veliko porabnico. Latinsko Ameriko so doslej dojemali kot predel, kjer domujeta zlasti kokain in marihuana. Marihuana je bila zelo popularna in uporabljana v Argentini, Kolumbiji, Peruju in Venezueli, medtem ko so zasvojenci v Čilu, Urugvaju in Paragvaju raje posegali po kokainu. Zdaj so se ti vzorci povsem spremenili. Tudi po zaslugi mehiških kriminalnih kartelov, ki so zaslutili velikanske dobičke in povečali proizvodnjo sintetičnih mamil.

Največji karteli

Promet in organizacijo trgovine z mamili, tako sintetičnimi kot naravnimi, nadzorujejo mamilarski karteli, največji med njimi je zloglasni Sinaloa. Vse do aretacije leta 2016 ga je vodil Joaquín Archivaldo Guzmán Loera, imenovan El Chapo, ki zdaj dneve preživlja v ameriških zaporih. Vodstvo kartela je prevzel Ismael Zambada Garcia, v kriminalnih krogih bolj znan z vzdevkom El Mayo. Sinaloa je po podatkih ameriške zvezne agencije za boj proti mamilom (DEA) največji dobavitelj vseh vrst mamil v ZDA. V zadnjem času so začeli heroinu dodajati fentanil, da še bolj zadene, kot se reče.

Drugi po moči in vplivu ter količini pretihotapljenih mamil je kartel Jalisco nove generacije, ki je bil včasih znan pod imenom Los Mata zeta. Na čelu kartela je Nemesio Oseguera Cervantes, bolj znan kot El Mencho, eden najbolj iskanih kriminalcev na svetu. Kartel Jalisco je zloglasen zaradi krutosti pri obračunavanju z nasprotniki. Tudi njegova glavna dejavnost je v glavnem tihotapljenje kokaina in kristalnega meta v ZDA. Velike zaslužke ima tudi s krajo in preprodajo nafte.

Tretja po moči sta kartel Golf in njegova podružnica Los Metros. Poznavalci pravijo, da je to najstarejša mehiška kriminalna združba, saj je svojo dejavnost začela že v 30. letih prejšnjega stoletja v času prohibicije v ZDA, ko so čez mejno reko Rio Grande začeli tihotapiti alkohol. Pozneje so se preusmerili k mamilom, so pa znani tudi po izsiljevanju in prostituciji ter razvejani po vsem svetu. Po brutalnosti sta znana še kartela Los Zetos in Tijuana.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas