Tudi brez vrta do vitaminov in mineralov
Zelenjava, ki jo pridelamo na lastnem vrtičku, kjer ji dovolimo, da zraste in dozori s pomočjo sončnih žarkov, je bogatejša s hranili kot kupljena, poleg tega vemo, da ni škropljena, je pa pridelana z ljubeznijo. A nimajo vsi sreče, da bi razpolagali z lastnim koščkom obdelovalne zemlje, do določene mere si lahko pomagamo s cvetličnimi lonci, a pridelek v tem primeru ne bo dolgo zadostoval.
Na srečo nam ogromno hrane, bogate z vitamini in minerali, ponuja narava sama, le bolje se je treba ozreti okrog sebe, ko denimo z okrasnih gredic ali trate odstranjujemo plevel ali se sprehajamo po bližnjih (negnojenih) travnikih in gozdovih. Slednji so trenutno polni čemaža, ki ga ne gre zamenjati s šmarnicami, saj nas to lahko v najslabšem primeru stane življenje. Listi obeh rastlin so resda zelo podobni, a se ločijo po vonju. Čemažev namreč močno spominja na vonj česna, listi šmarnice pa so običajno brez vonja. Pri vseh divjih rastlinah sicer velja previdnost, in če nismo prepričani, ali je nekaj res užitno, rastlino raje pustimo.
Pri vseh divjih rastlinah velja previdnost, in če nismo prepričani, ali je nekaj resnično užitno, jih raje pustimo.
Dodatek solati
Bolj prepoznavna od čemaža je kopriva, ki jo bomo težko zamenjali s čim strupenim, zato le izkoristimo dneve in tedne, ko je je na travnikih v izobilju. Le na rokavice ne pozabimo, sicer nas bo med nabiranjem opekla. Večinoma koprive pripravljamo v juhah, omakah, lahko pa jih v obliki pesta spravimo v lončke in v njih uživamo tudi, ko svežih ne bo več na voljo.
Izjemno zdravilna rastlina, ki nam jo je podarila narava, mi pa jo večinoma množično pulimo z vrtov in dvorišč, je tolščak oziroma portulak. Gre za hitro rastočo plazečo rastlino z nekoliko mesnatimi listi, ki jo je zagotovo videl že vsak, saj uspeva na vseh mogočih terenih, tudi v razpokah v asfaltu. Listi, njihov okus je kislo-slan, se večinoma uporabljajo kot dodatek solatam ali juham, jedi pa bodo obogatili z vitaminom C, maščobnimi kislinami omega 3 in antioksidanti.
Na krožnik, ne kompost
Še ena rastlina, ki je vrtičkarji običajno ne marajo, saj spada v kategorijo plevela, je navadna zvezdica, znana tudi kot kurja črevca. Vsebuje veliko vitamina C, pa tudi magnezij in kalcij, zato naj naslednjič raje kot na kompostu ali v košu za biološke odpadke konča na krožniku. Rastlino uporabljamo kot dodatek solatam ali juham, pazimo le, da je ne zaužijemo preveč naenkrat, saj lahko prevelike količine vodijo do zastrupitve. Odličen dodatek solatam ali sendvičem so listi bele metlike, ki jo prav tako pogosto opazimo na njivah, vrtovih in travnikih. Gre za nekoliko višjo rastlino, podobno travi, za katero je značilno okroglasto steblo in listi, ki so videti, kot bi jih pokrival prah.
Narava nas v toplih mesecih obdari tudi z mnogo zdravilnimi rastlinami, ki jih lahko posušimo in uživamo v obliki čaja vse leto. Poleg bezgovih cvetov, že omenjene koprive in rmana v to skupino spada še navadni pelin, pa regratovi cvetovi, medtem ko lahko iz trpotca pripravimo okusno juho.
