Nazadnjaštvo in konservatizem v sodobnem svetu nista nič novega, prav nasprotno, videti je, kakor da ju je čedalje več. Čeprav imajo ljudje na voljo veliko informacij o dogajanju, dokazov o posameznih pojavih, resnih znanstvenih analiz in dokazov je tudi na računalniškem medmrežju ogromno, s pojavom umetne inteligence pa so še lažje dosegljivi, se znova v družbi pojavljajo ideje in zahteve, za katere so mnogi mislili, da jih je že zdavnaj pokrila debela plast zgodovine. Da enostavno spadajo v neki drugi čas in prostor. Kar je morda najbolj zanimivo: tovrstno nazadnjaštvo se že lep čas krepi v najbolj razviti državi na svetu, v Združenih državah Amerike.

Amerika je zanimiva država, saj je na eni strani njena dinamika v znanosti in raziskovalni dejavnosti med najhitrejšimi na svetu, vlaganja v znanstveno dejavnost so velikanska, tudi po številu inovacij in novih odkritij je v samem vrhu na svetu, po drugi strani pa tam obstajajo skupnosti, ki jim niso tuje družbene navade, ki bi jih prej pričakovali v 18. ali 19. stoletju. Ne le da se v zadnjih letih krepi gibanje za prepoved splava, to ima močno podporo v politiki in tudi v sodstvu v nekaterih ameriških zveznih državah, kjer je splav praktično prepovedan, zagovorniki konservativnih vrednot oziroma člani konservativnih političnih strank in gibanj kritizirajo in čedalje bolj glasno nasprotujejo vključevanju idej o podpori skupnostim LGBTQ+ ter enakopravnosti spolov in ras v vse pore družbenega življenja – od medijev, filmov, serij do videoiger.

O nastanku sveta

A to še ni vse, v nekaterih ameriških zveznih državah, zlasti v tistih, ki jim ljubkovalno rečejo države Bible Belt, torej pas biblije – gre praviloma za večinoma konservativne zvezne države v sredini in na jugu Združenih držav –, se med lokalnimi zakonodajalci nazadnjaških nazorov krepijo zahteve, da bi v javni šolski sistem vrnili tako imenovano kreacionistično teorijo o nastanku življenja na Zemlji, da bi se dijaki učili tudi krščanskih naukov o nastanku sveta, ne samo evolucijske teorije. V nekaterih državah, kot sta denimo Zahodna Virginija in Teksas, so celo sprejeli zakone, ki omogočajo vnovično učenje kreacionističnih teorij v javnih šolah.

Zanimivo je, da se tovrstno dogajanje v Združenih državah dogaja točno 100 let po zelo odmevnem sojenju v zvezni državi Tennessee, kjer se je spomladi 1925 v mestu Dayton državni tožilec spravil nad učitelja biologije v tamkajšnji srednji šoli. Učiteljev greh je bil, da je v nasprotju z zakonom, ki so ga v začetku leta 1925 sprejeli v Tennesseeju, svoje dijake seznanjal tudi s teorijo evolucijskega razvoja življenja na Zemlji, ki jo je med širšo javnost prvi spravil znani britanski biolog in raziskovalec Charles Darwin. Teorija naravne selekcije in ugotovitev, da ljudje, tako kot opice in drugi primati, izhajamo iz manj razvitih vrst, da je to, kar smo, posledica razvoja živalskega sveta, sta razburili mnoge krščanske fundamentaliste po svetu, tudi v ZDA, in ni jih bilo malo, ki so začeli konec 19. in v začetku 20. stoletja pritiskati na zakonodajalce, da bi z zakonom prepovedali učenje o evolucijskem razvoju življenja in zahtevali, naj še vedno kot sveta za otroke velja biblijska razlaga nastanka sveta.

Obsojeni učitelj biologije John T. Scopes FOTO: Watson Davis/Smithsonian/Wikimedia Commons, javna domena

Tako so naredili tudi v Tennesseeju, kjer so na začetku 1925. sprejeli tako imenovani Butlerjev zakon, ki je v tej ameriški zvezni državi prepovedal učenje o tem, da je človeštvo izšlo iz manj razvitih živali, in uzakonil učenje o božanskem nastanku življenja na Zemlji. Seveda je sprejetje tega zakona takoj sprožilo negodovanje in javno debato. Ameriška zveza za človekove pravice je celo objavila, da bo financirala vse stroške sojenja za vse učitelje, ki bi si upali učiti o evolucijski teoriji in s tem kršiti zakon. Med temi je bil tudi mladi učitelj biologije iz Daytona John Thomas Scopes, ki so ga k temu, da bi prekršil novi zakon, začeli spodbujati tudi nekateri lokalni podjetneži, ki so pravilno domnevali, da bi morebitni sodni spor pritegnil pozornost širše ameriške javnosti in bi s tem k njim pritegnili večje število firbcev in turistov, ki bi si želeli ogledati sodni spopad med kreacionisti in evolucionisti. Mestece Dayton, dotlej neznana špelunka na ameriškem Srednjem Zahodu, pa bi lahko od tega veliko iztržilo.

Politik, odvetnik in glavna priča tožilstva William Jennings med enim svojih govorov FOTO: HultonArchive/Getty Images

Sojenje postane spektakel

In to se je tudi zgodilo. Pred natančno 100 leti, 9. maja 1925, je policija aretirala Scopesa zaradi kršenja Butlerjevega zakona, v prvih dneh julija istega leta pa se je v Daytonu začelo tudi sojenje, ki je po vsej Ameriki v nekaj dneh postalo znano kot opičji sodni proces. Za to, da je proces zaslovel, sta najbolj zaslužna William Jennings Bryan in Clarence Darrow. Bryan je bil glavna priča tožilstva in zelo zagrizen kristjan, ki je trdno zagovarjal kreacionizem. Kot nekdanji ameriški zunanji minister, član ameriškega kongresa in celo predsedniški kandidat je bil zelo popularen na ameriškem Srednjem zahodu. Darrow je bil razvpit odvetnik, ki se je razglašal za agnostika, primer učitelja Scopesa pa je prevzel, ko je na zelo odmevnem procesu rešil dva morilca otrok pred smrtno kaznijo. Oba glavna protagonista sta na sojenju uprizarjala prave debatne bravure, Bryan je zagovarjal učenje, ki izhaja iz Biblije, Darrow mu je vračal, da so nekateri deli Biblije sicer napisani slikovito in dramatično, a z resničnostjo nimajo kaj veliko povezave.

Zaradi vročine je del sojenja potekal na prostem. FOTO: University Press of Kansas/Smithsonian/Wikimedia Commons, javna domena

Da je sojenje v Daytonu postalo spektakel, priča dejstvo, da ga je spremljalo več kot 100 novinarjev in več kot 1000 obiskovalcev. Podjetni trgovci so začeli prodajati suvenirje v obliki opic, dali so celo natisniti lažne dolarje z opicami, hotel v Daytonu je v preddverje postavil kip gorile, pripeljali so dresiranega šimpanza, ki so ga poimenovali Joe Mendi, da je zabaval ljudstvo pred sodno dvorano.

Sojenje se je končalo po osmih dneh, porota je učitelja Scopesa spoznala za krivega, sodnik ga je potem kaznoval z globo v višini 100 dolarjev, ki jih Scopesu ni bilo treba plačati: v pritožbenem postopku je namreč vrhovno sodišče Tennesseeja sojenje v Daytonu razveljavilo zaradi tehničnih napak.